Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina-Klanec

1. člen

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87,12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 72/95) in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Hrpelje-Kozina (Uradni list SRS, št. 14/88, Uradne objave, št. 4/89, 37/98, 5/92, Uradni list RS, št. 37/96 in 45/98), sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kozina-Klanec (v nadaljevanju: lokacijski načrt).

Lokacijski načrt je v maju 1998 izdelal PANPROSTOR, Inštitut za urejanje prostora, d.o.o., Ljubljana pod številko projekta LNKK 103/98.

2. člen

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje avtoceste ter na lego, potek in zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev

Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje

- splošne podatke o lokacijskem načrtu,

- obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta in različic (pogl. I.1),

- povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine (pogl. I.3),

- opis pogojev za izvedbo avtoceste in opis poteka avtoceste (pogl. II),

- opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav (pogl. 1),

- seznam objektov predvidenih za rušitev ali odkup z navedbo naslovov, namembnosti objektov, katastrske občine in parcelne številke (pogl. 1),

- prostorske rešitve po posameznih področjih (pogl. 1),

- rešitve v zvezi z varovanjem okolja ter zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami (pogl. 1),

- seznam parcel, ki so znotraj meje obravnavanega območja (pogl. III),

- oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta (pogl. IV),

- etape izvajanja lokacijskega načrta (pogl. 1),

- soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij (pogl. 1),

- tehnične elemente za zakoličenje cestnega telesa (priključeno grafični prilogi).

Grafični del lokacijskega načrta vsebuje

- prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije M 1:250.000 (zvezek II),

- prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Sežana (za območje občine Hrpelje-Kozina) M 1:25.000 (zvezek II),

- pregledni situacijski načrt M 1:25.000 (zvezek II),

- pregledni situacijski načrt M 1:5000 (zvezek II),

- ureditveno situacijo M 1:1000 (zvezek III),

- idejne rešitve komunalnih in energetskih ureditev v M 1:1000 (zvezek IV),

- karakteristični prečni profil M 1:50 in vzdolžni profil M 1:5000/500 (zvezek II),

- obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel M 1:2880 (zvezek V),

- elemente zakoličbe M 1:2000 (zvezek VI).

Poročilo o vplivih na okolje (zvezek VII) vsebuje

- uvod, opredelitev pomembnih sestavin okolja,

- opis dejanskega stanja okolja,

- opis značilnosti posega v okolje,

- opis in oceno pričakovanih vplivov na sestavine okolja,

- usmeritve in predlog ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov,

- opozorila glede celovitosti projekta in poročila,

- končno poročilo o rešitvah in ukrepih,

- povzetek poročila s sklepno oceno za širšo javnost.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOEJA

3. člen

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah

K.o. Rodik

1102/148, 1102/261, 1102/263, 1102/27, 3159/3, 3187/3, 3187/6,

K.o. Draga

1238/1, 1272, 1273,

K.o. Prešnica

3638, 3641, 3643, 3644, 3650/2, 3651, 3653/1, 3653/2, 3654/1, 3654/2, 3655, 3656/1, 3657/1, 3657/2, 3657/3, 3658, 3659/1, 3659/2, 3660, 3661, 3662, 3692, 3694, 3695/1, 3695/2, 3696, 3697, 3698, 3699, 3702, 3703, 3704/1, 3704/2, 3705/1, 3705/2, 3706/1, 3706/2, 3707, 3721, 3722/2, 3723, 3724, 3725, 3726, 3727, 3728, 3729, 3730, 3731, 3732, 3733, 3734/1, 3734/2, 3735/1, 3735/2, 3736, 3737, 3738/1, 3738/2, 3739, 3740, 3741/1, 3741/2, 3742/1, 3742/2, 3743, 3745/1, 3745/2, 3746, 3747, 3748, 3749, 3750, 3752, 3753/1, 3753/2, 3754, 3755, 3756, 3757, 3759/1, 3759/2, 3761/2, 3762/1, 3762/2, 3763/1, 3763/2, 3763/3, 3763/4, 3764, 3766/1, 3766/2, 3767/1, 3767/2, 3768/1, 3768/2, 3769, 3770/2, 3771, 3772, 3773/1, 3773/4, 3775, 3776, 3777/1, 3779/1, 3779/2, 3780/1, 3780/2, 3781, 3784/1, 3784/2, 3784/3, 3784/4, 3785/1, 3785/2, 3785/3, 3785/4, 3790/1, 3790/2, 3790/3, 3790/4, 3791/1, 3791/2, 3791/3, 3791/4, 3792, 3793/2, 3793/3, 3796, 3798/1, 3798/2, 3799, 3821, 4319/8, 4321/1,4321/2, 4322/2, 4324/1, 4325/1, 4326/2, 4328/1, 4328/2, 4545/1, 4545/3, 4545/4, 4547, 4570, 4572, 4573, 4574,

K.o. Ocizla

223, 3308/2, 3322, 3323/1, 3323/2, 3324/1, 3324/2, 3325, 3327/1, 3327/2, 3327/3, 3330/1, 3330/2, 3333, 3335/1, 3335/2, 3336/1, 3336/3, 3336/4, 3339/4, 3339/5, 3340/1, 3340/2, 3340/3, 3340/4, 3340/5, 3340/6, 3341/4, 3342, 3343/2, 3346/1, 3346/2, 3414, 3415, 3416, 3417, 3418, 3419, 3477/3, 3483, 3484/1, 3484/2, 3485/1, 3485/2, 3485/3, 3488, 3490, 3491, 3492, 3493, 3494, 3496/1, 3496/2, 3498, 3500, 3501, 3505, 3506/1, 3506/2, 3506/3, 3506/4, 3506/5, 3509, 3510, 3511/1, 3511/2, 3512, 3513, 3514/1, 3521, 3522, 3551/1, 3551/2, 3553, 3554, 3555/1, 3555/2, 3555/3, 3556, 3557, 3559/1, 3559/2, 3559/3, 3559/4, 3560, 3561/1, 3561/2, 3561/3, 3562/1, 3562/2, 3562/3, 3562/4, 3562/5, 3562/6, 3562/7, 3563/2, 3563/3, 3564/1, 3564/3, 3569/1, 3569/2, 3570/1, 3570/3, 3574/1, 3574/2, 3578, 3592/1, 3592/2, 3592/5, 3593/2, 3593/3, 3593/4, 3594/1, 3594/2, 3596/1, 3596/2, 3597, 3599/1, 3599/2, 3609/1, 3610, 3611/1, 3611/2, 3612/1, 3612/2, 3613/1, 3613/2, 3614/1, 3614/2, 3614/2, 3616/2, 3616/3, 3617, 3619, 3620, 3622, 3623, 3624, 3625, 3626/1, 3626/2, 3626/3, 3627, 3628/2, 3629, 3630, 3631, 3632/1, 3632/3, 3633/2, 3633/4, 3642/1, 3650, 3651/1, 3651/2, 3654, 3655, 3656, 3657, 3658, 3659, 3660, 3661, 3662/2, 3662/2, 3662/3, 3664, 3665, 3666/1, 3666/3, 3666/4, 3667/2, 3668, 3669, 3670, 3671, 3672, 3673, 3678, 3679, 3680, 3684, 3685, 3686, 3687, 3688, 3689, 3690, 3701/1, 3701/3, 3701/4, 3746/1, 6122, 6123, 6130/1, 6131/4, 6146/1, 6147, 6148, 6150, 6151/1, 6152, 6155, 6160, 6161, 6163,

K.o. Hrpelje

24, 25, 69/1, 143, 144, 279, 335/1, 335/2, 336/1, 336/2, 337, 340/11, 340/17, 3502/1, 3615/3, 3845/3, 3853/1, 3853/2, 3854/1, 3854/2, 3854/3, 3854/5, 3854/6, 3854/7, 408, 422, 426/1, 426/2, 427, 430/2, 430/2, 434, 435, 436, 438/1, 438/2, 440, 441, 442, 445/1, 445/2, 446, 447, 448/1, 449/1, 465/2, 467/1, 467/2, 467/3, 468, 469, 470/1, 470/2, 471, 472, 473/1, 473/2, 479/1, 479/2, 480, 481, 482, 484, 485, 486, 490, 494, 496, 581,, 696, 697/1, 706, 707, 708, 712, 713, 714/1, 714/2, 714/3, 716/1, 716/2, 2127, 2447/1, 2447/2, 2447/3, 2447/7, 2448, 2464, 2465, 2486/2, 2544/1, 2544/3, 2544/5, 2502/1, 2554/1, 2554/2, 2555, 2556/1, 2573, 2580, 2581, 2583, 2584, 2585, 2587, 2589, 2590, 2591, 2592, 2593/1, 2593/2, 2593/2, 2594, 2594, 2595, 2596, 2597, 2598, 2598, 2599, 2600, 2601, 2602, 2603, 2604, 2605, 2606, 2607/1, 2607/1, 2607/3, 2607/4, 2608/1, 2608/2, 2609, 2610, 2611, 2612, 2613/1, 2613/2, 2614/1, 2614/2, 2615/1,2615/2, 615/4, 2615/5, 2615/16, 2615/19, 2615/20, 2615/21, 2615/22, 2615/23, 2615/24, 2615/3, 2615/4, 2615/4, 2616, 2617, 2618, 2637, 2638, 2640, 2642/1, 2642/2, 2642/3, 2642/4, 2644, 2645, 2646, 2647, 2648, 2649/1, 2650/1, 2650/2, 2651/1, 2651/2, 2651/3, 2652/1, 2652/2, 2653, 2654, 2655, 2656, 2657, 2658, 2659, 2660, 2661, 2662, 2663, 2664, 2664/1, 2664/2, 2664/3, 2665, 2666, 2667, 2668, 2669, 2670, 2672, 2673, 2674, 2675, 2676, 2677, 2678/2, 2679/1, 2679/2, 2680/1, 2681, 2682, 2684, 2685, 2686, 2687, 2688, 2689, 2692, 2692, 2696, 2697, 2726/1, 2726/2, 2726/5, 2727, 2728, 2810, 2838, 2841/1, 2841/3, 2841/4, 2842/1, 2842/2, 2843/1, 2843/2, 2844, 2845/1, 2845/2, 2845/3, 2851, 2854/2, 2858/1, 2858/5, 2859, 2860, 2861, 2862/1, 2862/2, 2867/1, 2867/2, 2868, 2869, 2870, 2871, 2872, 2873, 2874, 2875, 2876, 2877/1, 2882/1, 2882/2, 2886, 2887, 2888, 2889, 2890/1, 2890/2, 2891, 2892, 2893, 2894, 2895, 2896/1, 2896/2, 2897, 2898, 2899, 2900, 2901, 2902, 2903, 2904, 2906, 2907, 2908, 2909, 2910, 2911, 2912, 2913, 2913/4, 2914/1, 2916/2, 2921/3, 2921/5, 2922, 2924, 2930, 2931/1, 2931/2, 2932, 2933/1, 2933/2, 2934, 2942, 2969/1, 2969/5, 2980/1, 2980/2, 2981, 2982, 2983, 2984, 2986, 2987, 2988, 2989, 2990, 2991, 2992, 2993, 2994, 2995, 2996, 2997, 2998, 2999, 3000, 3001, 3002, 3003, 3004, 3005, 3006, 3007, 3008, 3009, 3010, 3011, 3012, 3013, 3014, 3015, 3016, 3017, 3018, 3019, 3020, 3021, 3022, 3023/1, 3023/2, 3024, 3025 3028/1, 3028/3, 3028/5, 3028/4, 3028/6, 3028/6, 3028/7, 3029, 3035, 3036, 3048, 3070, 3071/1, 3071/2, 3071/3, 3072/1, 3072/2, 3073, 3073/2, 3074, 3075, 3076, 3077, 3078, 3079, 3080, 3081, 3082, 3083, 3084, 3085, 3086, 3087, 3088, 3089/2, 3154, 3156, 3157, 3158, 3159, 3167, 3168, 3170, 3171, 3172, 3173, 3179, 3181/1, 3210/2, 3278/4.

Zaradi prestavitve komunalnih naprav so dodatno tangirane naslednje parcele

Za elektro omrežje

K.o. Hrpelje

241, 423/1, 423/2, 425/1, 426/1, 2065/1, 3066/1, 3066/4, 2615/2, 2615/2, 2615/8, 2615/17, 2544/2, 2557,2565, 2570,2571, 2572, 2840, 2905, 3065/1, 3067/2,3147, 3148, 3149, 3150, 3151, 3152, 3166, 3175, 3176, 3177, 3178, 3854/2,

Za omrežje zvez

K.o. Hrpelje

315/2, 315/3, 2607/2, 2615/9, 2615/10, 2615/14, 2615/15, 2615/20, 2618, 2619, 2630/1, 2631, 2641/1, 2641/2, 2642/3, 2948/2, 3067/1, 3069/1, 3069/5,

K.o. Ocizla

3310/12, 3310/49, 3316, 3317/1, 3317/2, 3318, 3319, 3321, 3543/3, 3550/1, 3552, 3582, 3587, 3588,3589, 3590, 3591/1, 3632/2, 3634/1, 3634/2, 3635, 3636, 3638, 3639, 3640, 3642/2, 3643, 3645, 3648/1, 3662/4, 3701/2, 3691, 3748, 3749, 3751, 3752,

K.o. Prešnica

3631, 3632, 3638, 3645,

Za omrežje vodovoda

K.o. Hrpelje

413, 433, 2544/4, 2605,

Za omrežje kanalizacije

K.o. Hrpelje

2877/2, 2853/2,2858/3, 2858/4, 2883, 2916/1, 2971/1, 2972, 2973, 2974.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA

4. člen

Funkcija območja

Ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe obsega: območje izključne rabe avtoceste in obvoznice z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, viadukti, nadvozi, podvozi, priključek, cestninska postaja, avtocestna vzdrževalna baza, oskrbna postaja), območje vodnogospodarskih ureditev, območje ureditve obcestnega prostora, vključno s trajnimi deponijami odvečnega materiala in rekultivacijo zemljišč ter območje potrebnih prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav.

5. člen

Avtocesta

Odsek avtoceste je dolg 4.8 km.

Na severu se trasa navezuje na odsek avtoceste Divača-Kozina (v km 6.7), poteka v zavoju pod hribom Videž pod obstoječim vodohramom, zahodno od obstoječih dveh bencinskih črpalk prečka cesto M-12, ki poteka pod njo v podvozu, in nadaljuje zavoj proti odcepu lokalne ceste proti naselju Klanec. Na tem mestu z viaduktom prečka cesto M10 in se nato vzporedno z obstoječo železniško progo, ob brežini hriba Reva, spušča v dolino. Pri dolini Ponikev se odmakne od železniške proge in zavije proti zahodu. Nato z viaduktom prečka dolino Glinščice, vzpetino Brezje pa z usekom. Na koncu odseka (v km 11,5) je predviden začasni izvoz na obstoječo magistalno cesto M-10.

Največji vzdolžni sklon trase je 3,00%, najmanjši radij pa je 1000 m.

Vertikalni in horizontalni elementi avtocestnega odseka so načrtovani za računsko hitrost 120 km/h.

Projektirani normalni prečni profil avtoceste znaša 26,60 m, ki obsega

- štiri vozne pasove po 3,75 m,

- dva odstavna pasova po 2,50 m,

- dva robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m,

- dve utrjeni bankini po 1,20 m,

- srednji ločilni pas širine 3,20 m.

Na začetku odseka je predvidena cestninska postaja in priključek Kozina.

Južno od avtoceste je avtocestna vzdrževalna baza, ki je priključena na obstoječo magistalno cesto ter preko nje na obvoznico in priključek avtoceste.

Ob naselju Kozina in obstoječem motelu je oskrbna postaja z bencinskim servisom, gostinstvom, trgovinami in dostopom do obstoječega motela.

6. člen

Priključne ceste in deviacije

Obvoznica (deviacija 1-8 in 1-8a)

Obvoznica Hrpelja in Kozine je dolga 2,9 km.

Na zahodu se obvoznica zahodno od obstoječega bencinskega servisa ob cesti M-12 navezuje na obstoječo magistralno cesto v smeri Krvavi potok.Starod. Obvoznica nato proti vzhodu poteka pod avtocesto, med obema obstoječima bencinskima črpalkama in zavije severno od hiše Vidač do načrtovanega križišča s priključno cesto z avtoceste. Od križišča proti severu poteka v dol.ini 300 m po trasi obstoječe magistralne ceste v smeri Ljubljana-Koper in nato zavije proti vzhodu. Obvoznica prečka lokalno cesto Kozina-Rodik in železnico, ki pod obvoznico potekata v podvozih. Severno od naselja Hrpelje se obvoznica spušča proti obstoječi magistralni cesti Reka-Trst, na katero se priključi pri obstoječem ostrem zavoju vzhodno od Hrpelja.

Največji vzdolžni sklon trase obvoznice je 5%, najmanjši horizontalni radij je 240 m.

Vozišče je široko 7,70 m z bankinama 2 x 1,5 m.

Vertikalni in horizontalni elementi odseka obvoznice so načrtovani za računsko hitrost 80 km/h.

Druge ceste

Deviacije drugih cest so naslednje

Oznaka

deviacije

Opis deviacije

Stacionaža

na AC

km

Dolžina

dev.

m

Širina vozišča

in bankin v m

utrditev vozišča

1-7a

Rodiška cesta povezava pod načrtovano obvoznico

359

5,90 + 2 x 1,00

asfalt

1-8b

Navezava obvoznice na M-12 na Kozini

179

7,70 + 2 x 1,5

asfalt

1-8c

Navezava iz obvoznice na M-12 proti Hrpeljam

159

7,70 + 2 x 1,5

asfalt

1-8d

Navezava iz obvoznice na M-10 proti Divači

80

7,70 + 2 x 1,5

asfalt

1-9

Priključek oskrbne postaje

8,100

970

enosmerni krak

5,70 + 2 x 1,0

dvosmerni krak

5,80 x 2 + 2 x 1,0

asfalt

1-9a

Priključek oskrbne postaje

8,300

125

enosmerni krak

5,70 + 2 x 1,0

asfalt

1-9b

Priključek oskrbne postaje

8,100

120

enosmerni krak

5,70 + 2 x 1,0

asfalt

1-9c

Povratna zanka

440

enosmerni krak

5,70 + 2 x 1,0

asfalt

1-9d

Dovoz na parkirišče za osebna vozila

325

enosmerni krak

5,70 + 2 x 1,0

5,70 + 2 x 1,0

asfalt

1-9e

Dovoz k motelu

175

230

enosmerni krak

3,00 + 2 x 1,0

asfalt

dvosmerni krak

5,00 + 2 x 1,0

asfalt

1-10

Deviacija magistralne ceste M-10 Kozina-Koper

8,825

800

7,70 + 2 x 1,50

asfalt

1-11

Deviacija lokalne ceste za Klanec

8,990

145

5,90 + 2 x 1,0

asfalt

1-14

Priključek mag. ceste M-10 na začasnem izvozu AC

11,259

900

2 x 3,85 + 2 x 1,5

asfalt

Začasni izvoz Ljubljana-Koper

11,500

220

7,70 + 2 x 1,5

asfalt

Začasni izvoz Koper-Kozina

11,500

90

5,70 + 2 x 1,0

asfalt

Širina deviacije magistralne ceste M-10, se lahko prilagodi širini obstoječe magistralne ceste pred in za deviacijo.

Gozdne in poljske poti

Obstoječe gozdne in poljske poti, ki jih avtocesta prekine, bodo ponovno povezane s podvozi, nadvozi ali s prevezavo na najbližjo drugo pot.

Oznaka

deviacije

Opis deviacije

Stacionaža

na AC

km

Dolžina

dev.

m

Širina vozišča

in bankin v m

utrditev vozišča

1-7c

Poljska, gozdna pot povezuje vse poti severno od AC

med km 6,5 in 8,0

1.139

3,00 + 2 x 1,50

makadam

1-7d

Prehod za vodovod, pot povezuje

Kozino in območje Videža

6,900

97

5,00 + 2 x 1,50

makadam

1-12

Deviacija poljske poti v dolino Ponikev

10,347

320

3,0 + 2 x 0,50

makadam

1-12a

Deviacija poljske poti dodatna pot pod viaduktom Glinščica

10,697

260

3,0 + 2 x 0,50

makadam

1-13

Deviacija gozdne poti prevezava poti ob vzpetini Brezje (odmik od useka)

10,900

280

3,0 + 2 x 0,50

makadam

1-13a

Deviacija poljske poti navezava od nadvoza do glavne poti ob vzpetini Brezje (dev. 1-13)

11,200

280

3,0 + 2 x 0,50

makadam

7. člen

Objekti na avtocesti

Na obravnavanem odseku avtoceste se izvedeta 2 viadukta, 4 podvozi in 2 nadvoza, na obvoznici pa .e dva podvoza.

Podvozi in viadukti

Št. objekta

Opis objekta

Kilometer

Dolžina

Širina

3-4

Podvoz železnice

Obvoznica poteka nad obstoječo železnico

obv. 1,670

36,30

9,70

3-5

Podvoz Rodiške ceste

Deviacija Rodiške ceste poteka pod novo obvoznico

obv. 1,556

10,30

9,70

3-6

Podvoz priključka Kozina

Rampe priključka potekajo pod avtocesto

7,464

18,50

38,20

3-7

Podvoz M 12 (dev. 1-8)

Obvoznica (cesta M-12) poteka pod avtocesto

8,058

50,00

31,62

3-8

Podvoz deviacije 1-9

Priključne rampe potekajo pod avtocesto do oskrbne postaje

8,150

18,10

29,82

6-1

Viadukt, podvoz M10

Magistralna cesta M10 poteka pod avtocesto

(svetla višina nad magistralno cesto znaša 8,75 m)

8,880

75,00

29,77

3-10

Podvoz poljske poti

Poljska pot v dolino Ponikev poteka pod avtocesto

10,344

6,50

36,50

6-2

Viadukt Glinščica

Avtocesta poteka nad dolino, magistralno cesto in potmi

(višina viadukta nad terenom znaša od 0,00-25,00 m)

10,500

210,00

28,08

Nadvozi

Št. objekta

Opis objekta

Kilometer

Dolžina

Širina

4-5a

Nadvoz gozdne poti

Pot od Kozine na hrib Vide. poteka preko avtoceste

6,900

54,00

8,2

4-6

Nadvoz M10

Magistralna cesta M10 poteka nad avtocesto

11,200

95,58

12

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

8. člen

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

Odbojna ograja avtoceste

Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 razen na mestih posebne zaščite, kjer je visoka 1,50 m, ločilni pas med srednjima ograjama je zatravljen.

Objekti na avtocesti

Vsi objekti na avtocesti, zlasti premostitveni, morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni s krajinsko podobo prostora.

Pri arhitektonskem in urbanističnem oblikovanje cestninske postaje in celotnega priključka je treba upoštevati krajinske značilnosti ter naravne in kulturne znamenitosti.

Posegi v obcestni prostor

Pri izdelavi PGD in PZI je treba izdelati podrobnejše krajinske rešitve oblikovanja reliefa, posebnih ureditev, vključevanja protihrupnih ograj in zasaditve.

Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrti morajo biti v skladu z izhodišči lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.

Pri projektantskem nadzoru na terenu, naj se zagotovi tudi sodelovanje krajinskega arhitekta.

Oblikovanje reliefa

Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.

Nakloni nasipov in razprtih usekov so različni in se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1: 1,5.

Nasipi

- Spodnji del nasipa se ublaži in zaokroži, v vrtači pa se zaokrožitev nasipa prilagodi njeni obliki tudi v stranskih delih.

- Pri zasipavanju vrtač je potrebno najprej odstraniti in ustrezno shraniti humusno plast in jo po končanem nasipu spet razgrniti.

Nasipi, ki služijo kot deponije in/ali protihrupni nasipi se izvedejo v okviru širšega reliefnega oblikovanja.

Useki

- Zgornje zaokrožitve strmih usekov v apnencu po možnosti niso gladke in enakomerne, da bo možna hitrejša zarast. Če je kamnina stabilna, zgornje zaokrožitve nižjih usekov niso potrebne.

- Na začetku oziroma zaključku usekov se izvede zaokrožitev v skladu z reliefnimi značilnostmi terena.

- Pri obdelavi stene usekov s spodnjo bermo se pušča naravni lom skale. Nakloni skalnih usekov s spodnjo bermo so lahko različni in, če dopušča stabilnost kamnine, tudi strmejši od 3:1, tako da ostane gola skala.

Obširnejše modulacije reliefa so predvidene na naslednjih območjih

- Obvoznica Kozina od km 1,570 do km 2,00 . predvidene širitve in blažitve naklonskega kota brežin so v vseh vrtačah in izmenoma tudi v položnejših predelih terena.

- Usek na območju priključka Kozina . desna stran se podaljša do povezovalne ceste (deviacija 1.7b) s čimer se ublaži in zaokroži vkopno brežino, leva stran se ublaži in zaokroži.

- AC od km 7,680 . km 8,000 . desna stran nasipa se razširi do povezovalne ceste, leva stran nasipa pa se poviša v protihrupni nasip in razširi tako, da se bolje prilagodi prostoru in lažje zasadi.

- AC od km 8,840 do km 9,340 . desna stran nasipa se smiselno razširi do deviacije M-10, leva stran pa se razširi v veliko deponijo viškov materiala. Deponija se oblikuje tako, da se čim bolj prilagodi obstoječim reliefnim značilnostim in da vizualno ne izstopa.

- AC od km 10,160 do km 10,340: na desni strani se izvede podaljšanje in ublažitev pete nasipa, na levi strani pa podaljšanje in zaokrožitev nasipa v stiku s pobočjem in dnom doline tako, da nasip oblikuje njen zaključek.

- Usek preko Frnaže - desna stran useka se močno razpre in izvede v blagi zaokrožitvi, leva stran pa se razširi predvsem v zgornjem delu. S stranskimi zaokrožitvami se povzame obliko vzpetine.

- Usek preko Brezja - desna stran useka se podaljša tik do deviacije lokalne poti (1-13 in 1-13a), na delu pred nadvozom deviacije M-10 izvede obširnejše stranske zaokrožitve useka.

Zasaditev

Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.

Vegetacijo se odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno.

Uporabi se zgolj avtohtono vegetacijo, razen na območjih posebnih ureditev kot so avtocestna baza in oskrbna postaja.

- Spodnje berme usekov se zasadi z avtohtonim rastlinjem. Uporabi se drevje nižje rasti in grmovnice. Na območju berme se z jarkom zagotovi dovolj debelo plast humusa za zasaditev.

- Zgornje zaokrožitve in posnete robove se v skladu z ureditveno situacijo lokacijskega načrta zatravi ali zasadi z nižjimi grmovnicami.

- Pobočja razprtih usekov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, pobočja nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, vse na način kot je predvideno v ureditveni situaciji lokacijskega načrta.

- Vmesni ločilni pas AC se zatravi, kolikor dopuščajo pogoji odvodnje.

Oblikovanje gozdnega roba

Kjer trasa preseka gozdne površine se najmanj v pasu 10 m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10 m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob. V tem območju se odstrani bor (če gozdar ne odredi drugače) in po potrebi dosadijo avtohtoni listavci, tako da se zagotovi postopna navpična členitev vegetacije.

Sanacija antropogenih prvin

Opuščeni deli magistralne in drugih cest se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.

Krake s cesto prekinjenih obstoječih kamnitih zidov se z dozidavo sklene, če to ni mogoče pa ustrezno zaključi.

Zaščitna ograja

Ograja se na določenih mestih smiselno premakne z roba odkupljenega zemljišča in se vključi v zasaditev.

Protihrupne zaščite

1. Protihrupna zaščita ščitenega območja se mora izvesti zvezno oziroma s prekrivanjem različnih tipov zaščite (pri menjavi nasip ograja se morata v smeri ščitenega območja prostorsko prekriti).

2. Protihrupne ograje na terenu v oblikovni in materialih povzemajo značilnosti kamnitih kraških ograj.

3. Protihrupne ograje na nadvozih se izvedejo kot del konstrukcije in oblikovanja nadvoza in so v celoti ali vsaj delno transparentne.

4. Protihrupni nasipi se po možnosti izvedejo v sklopu cestnih nasipov. Oblikujejo se reliefno razgibano in v skladu s prostorskimi značilnostmi. Vsi protihrupni nasipi se humuzirajo, zatravijo in zasadijo z drevnino tako, da se vizualno čim bolje vključijo v območje.

5. Protihrupna zaščita na območju oskrbnega centra (od km 8,080 do km 8,570) se izvede s protihrupnimi nasipi, ki se vključijo v krajinsko oblikovanje celotnega območja.

6. Protihrupna zaščita ob M-12 (od km 0,480 do km 0,650) se izvede v kombinaciji protihrupne ograje in protihrupnega nasipa. Protihrupna ograja v dol.ini 80 m se izvede v skladu s prenovo območja ob hiši Vidač v odvisnosti od prihodnje namembnosti stavbe.

7. Protihrupna zaščita ob M-12 (od km 0,650 do km 1,200) in M-10 (od km 0,800 do km 0,880) se izvede kot kombinacija protihrupnega nasipa na območju opuščenega odseka ceste in na to priključenih protihrupnih ograj.

Ureditve ob usedalnikih

1. Betonski usedalniki so odprti in znotraj zaščitne ograje AC. Za umestitev v prostor se uporabi obstoječe in načrtovane (nasip AC) reliefne razmere, ko se nasip preoblikuje tako, da se vanj vključi tudi usedalnik.

Umestitev ponikovalnika upošteva oblikovanost vrtače. Po končanih delih se zatravijo.

Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. V primeru površinskega odtoka se oblikujejo kot kamnite zložbe, brez uporabe betona.

2. Zemeljski usedalniki so razen enega (ki je po dogovoru eksperimentalni mokri zemeljski usedalnik pod monitoringom Prirodoslovnega muzeja) vsi suhega tipa in zatravljeni. Zemeljski usedalniki so locirani znotraj zaščitne ograje AC. Umestitev ponikovalnika upošteva oblikovanost vrtače. Po končanih delih se zatravijo.

Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. V primeru površinskega odtoka se oblikujejo kot kamnite zložbe, brez uporabe betona.

3. Eksperimentalni mokri zemeljski usedalnik je predviden v km 10,6 in je zunaj zaščitne ograje. Projekt zanj je treba izdelati po navodilih Uprave RS za varstvo narave.

Usedalnik je v širši prostor vključen s pomočjo ustrezne zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in možnosti izvajanja rednih vzdrževalnih del jaškov in ponikovalnikov. Pri zasnovi zasaditve se uporabi obstoječe sklope vegetacije, tako da se dosadi izkrčen del gozda v ustrezno obliko, ali pa se dosadi manjše skupine drevnine in s tem zmanjša vidno izpostavljenost usedalnika.

Za izvedbo servisne ceste se po možnosti uporabi obstoječe poti. Servisna cesta in dostop do usedalnika sta zatravljena (bolje) ali peščena. Servisno cesto izvesti s čim manj nasipi in useki.

Vodnogospodarske ureditve

V območju Glinščice je pod viaduktom predviden minimalen obseg sonaravnih ureditev vodotoka. Vsa druga gradbena dela na tem območju je potrebno izvajati brez posegov v naravno strugo potoka in okoliškega terena, ki naj tudi ohrani svoje značilnosti.

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje novih posegov objekta Vidač

Zaradi izgradnje obvoznice Kozine bo objektu Vidač (Bazoviška cesta 20, parc. št. 143, K.o. Hrpelje) spremenjena namembnost tako, da se namesto stanovanjske rabe objektu določi druga gospodarska raba (kot npr.: gostinstvo, trgovina, storitve, obrt), ki je dopustna glede na vrednosti obremenitev s hrupom.

Za nove načrtovane posege v prostor (na objektu ali njegovem stavbnem zemljišču) si mora investitor posega pridobiti strokovno gradivo, s katerim prikaže obstoječe in predvideno stanje, podatke o oblikovanju načrtovanega posega prometnih in komunalnih priključkih, rešitve v zvezi z vplivi na okolje in drugo. K strokovnemu gradivu je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ostala predpisana soglasja predpisanih organov in organizacij. Strokovno gradivo mora pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrditi občinski upravni organ pristojen za prostor.

9. člen

Priključek in cestninska postaja

V območju km 7,2 je predvidena cestninska postaja čelnega tipa z 12-voznimi pasovi in priključek, ki sta sistemsko povezana. Pri izvozu ali uvozu na avtocesto preko priključka Kozina, je predvideno ločeno plačevanje cestnine (nižja vrednost). Zato je v priključku zgrajena posebna manjša cestninska postaja s štirimi voznimi pasovi. Za njo se priključna cesta križa z obvoznico, po kateri bo omogočen dostop do naselja Kozina in Hrpelje.

Na cestninski postaji je predvideno kombinirano plačevanje cestnine (ročno in avtomatsko brez ustavljanja).

Severno od čelne cestninske postaje je načrtovan skupni upravni objekt gabaritov pribl. 12 m x 30 m, višine 7 m, pri cestninski postaji v priključku, pa je predviden še servisni objekt pribl. velikosti 6 m x 8 m, višine 4 m.

Oblikovna zasnova upravnega objekta, servisnega objekta in nadstrešnice mora označevati upravljalca avtoceste, hkrati pa mora biti upoštevana identiteta lokacije in poudarjena razpoznavnost glede na druge cestninske postaje. Objekti se načrtujejo v skladu z arhitekturno-urbanističnim natečajem v poglavju o oskrbni postaji (11. člen te uredbe).

10. člen

Avtocestna vzdrževalna baza

Avtocestna vzdrževalna baza Kozina se nahaja južno od avtoceste in severozahodno od naselja Kozina v območju, ki ga na severu omejuje avtocesta, na zahodu cestninska postaja s priključkom, na vzhodu preurejena cesta M-10 in na jugu načrtovana obvoznica.

S ceste M-10, je za območje AC baze načrtovana dostopna cesta, ki poteka na vzhodni strani območja.

Območje je veliko približno 10.000 m 2 in ograjeno, z nadzorovanim dostopom z dvižno rampo.

V AC bazi so predvideni naslednji objekti

- velike garaže (6,00 x 15,00), mehanična delavnica, pralnica (skupaj 14 garažnih mest),

- male garaže (4,00 x 10,00) z delavnicami in skladišči (skupaj 19 garažnih mest)

- skladišče za posipni material (h=7 m, pribl. 800 t soli in 30.000 l raztopine CaCl2),

- skladišče za vnetljive snovi,

- upravna zgradba z nadzornim centrom in naslednje odprte površine

- manipulativne površine,

- parkirišče za vozila zaposlenih,

- parkirišče za službena vozila,

- prostor za poškodovana vozila,

- prostor za zabojnik za smeti,

- prostori za posebne namene (600 m 2 ).

AC vzdrževalna baza je locirana v območje med AC in magistralno cesto oziroma obvoznico Kozina tako, da je proti AC v nižjem useku, proti cestama (in s tem tudi naselju) pa v nižjem nasipu.

Obstoječo vegetacijo med AC vzdrževalno bazo in usekom AC je potrebno ohraniti v največji možni meri. Na območju usekov so predvidene manjše dosaditve in zatravitev.

Območje med ograjo AC vzdrževalne baze in magistralno cesto oziroma obvoznico Kozine se v celoti zasuje in oblikuje v razgibano vzpetino. Ograja se zato gradi kot oporni zid za nasutje. Zasaditev z drevjem in grmovnicami naj se še dodatno zmanjša vidno prisotnost baze in morebitne emisije. Proti cestam se zaradi preglednosti območje pretežno zatravi.

11. čelen

Oskrbna postaja

Pri naselju Kozina, se ob vzhodni strani avtoceste zgradi oskrbna postaja. Dostop do oskrbne postaje bo zagotovljen z obeh strani avtoceste, program oskrbne postaje pa bo dostopen tudi za uporabnike izven sistema avtoceste, pod pogojem, da se onemogoči prehajanje vozil iz avtoceste na ostalo cestno omrežje in obratno. Oskrbna postaja je priključena na vso komunalno in energetsko infrastrukturo.

Oskrbna postaja se ureja skladno s sosednjimi območji.

Območja skladnega prostorskega urejanja so

- območje oskrbne postaje,

- območje obstoječega motela (izven ureditvenega območja lokacijskega načrta),

- območje vzhodno od oskrbne postaje med avtocesto in magistralno cesto M-10 (v nadaljevanju: vzhodna cona) (izven ureditvenega območja lokacijskega načrta).

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev oskrbne postaje Kozina mora vsebovati tudi urbanistični, arhitekturni in krajinsko ureditveni projekt, ki mora upoštevati določila te uredbe. Navedeni urbanistični, arhitekturni in krajinsko ureditveni projekt, ki se zaradi enotnih oblikovalskih izhodišč sočasno izdela za območje cestninske postaje in oskrbne postaje, se pridobi na podlagi javnega natečaja po pravilih inženirske zbornice.

Natečaj bo po možnosti sočasno z natečajem za oblikovanje objektov cestninske postaje (9. člen te uredbe).

Investitor bo

- zagotovil izvedbo javnega arhitekturno-urbanističnega natečaja,

- poleg navezave motela preko priključka Kozina, bo investitor omogočil, da se obstoječi motel in območje vzhodno od površin oskrbne postaje, pod določenimi pogoji lahko priključuje na prometne površine oskrbne postaje s tem, da upravljalec motela zagotovi vzdrževanje tako zgrajenega dostopa,

- omogočil peš povezavo programov na oskrbni postaji in v vzhodni coni.

Če upravljalci območja motela in območja vzhodno od površin oskrbne postaje ne preprečijo prehoda vozil iz avtoceste na druge ceste in obratno (z nivojsko bariero ali na drug način), lahko najemnik površin oskrbne postaje oziroma upravljalec avtoceste onemogoči povezavo s temi območji.

Možna je faznost izgradnje, zlasti v dogradnji programov in navezavi območij.

Oskrbna postaja Kozina ima najmanj naslednje funkcije

1. parkirišča za osebni in tovorni promet,

2. bencinski servis s trgovino z avtomaterialom,

3. različni tipi gostinske in trgovske ponudbe,

4. piknik in rekreacija za avtocestne potnike.

Funkcije se lahko dopolnijo s programi iz sosednjih območij pod pogoji določenimi v četrtem in petem odstavku tega člena te uredbe.

Z 20% tolerancami znotraj območja, so na oskrbni postaji predvidene naslednje kapacitete

1. parkirišča

1.1 osebni avti 110 parkirnih mest

1.2 tovornjaki- vlačilci 45 parkirnih mest

(možna je fazna izvedba - v 1. fazi le 30 parkirnih mest)

1.3 avtobusi 10 parkirnih mest

1.4 avtodomi 10 parkirnih mest

ter zelenice in poti med parkirišči vključno z oskrbo avtodomov in drugimi funkcijami,

2. bencinski servis 6-7 stez za osebne avtomobile, 1 steza za tovorna vozila, avtobuse, 10 parkirišč za osebne avtomobile, parkirišče za dobavo goriva, trgovina z avtomobilskim priborom,

3. gostinsko trgovski objekti (pokriti del).

Bruto etažna površina pritličja znaša 1700 m 2 -2000 m 2

Velikost objekta oziroma več združenih objektov je pribl. 20 m x 100 m in višine 5 -7 m

3.1 gostinski del pribl. 880 m 2

3.1.1 bife 160 m 2

20 sedežev ob mizah,

11 stoječih miz,

3.1.2 restavracija (samopostrežna) s pripravo pribl. 400 m 2

gostinski del 300 m 2

180 sedežev

80 sedežev zunaj - terasa

3.1.3 posebna restavracija-bar pribl. 320 m 2

170 sedežev

70 sedežev zunaj

8 mest za točilnim pultom - terasa

3.2 trgovski del 800 m 2

3.3 klet-skladišča, servisi, parkirišča do 1720 m 2

Skupaj gostinski in trgovski del

(3.1+3.2) pribl. 1680 m 2

Pred vhodom v trgovsko gostinski objekt je predviden trg s prostorom za orientacijo, zbiranje, informacije, kioski (skupaj pribl. 300 m 2 ),

4. rekreacijski prostor obsega

- prostor z otroškimi igrali in napravami za rekreacijo

- parkirnimi prostori

- mize in klopi

- rekultivirane obstoječe vrtače

Skupaj pribl. 10.000 m 2

Oblikovanje gostinsko trgovskega objekta sledi naslednjim načelom

- orientacija objekta proti jugu in zaščita proti burji,

- glavni vhod v objekt bo iz trga, med parkirišči in objektom,

- dostop v objekt tudi iz vzhodnega območja,

- razpoznavnost, čitljivost za daljinskega potnika,

- preplet arhitekturnih motivov značilen za medregionalna križišča.

Oblikovanje bencinskega servisa je prilagojeno tudi razpoznavnosti dobavitelja goriva.

Oblikovanje zunanje ureditve sledi tudi krajinskim značilnostim prostora.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

12. člen

Odvajanje vode s cestišča

Vsa meteorna voda s cestišča avtoceste in obvoznice, se zbira v ustrezno dimenzionirano kanalizacijo in vodi do objektov za prečiščevanje (usedalnike). Prečiščena voda nato izteče v teren in ponikne.

Objekti so zasnovani kot zaporedni sistem usedalnika in ponikovalnice.

Usedalnik je zasnovan kot objekt potrebne velikosti za zadrževanje in čiščenje vode med kritičnim nalivom (15 l/s/ha). Usedalniki so betonski, ki se uporabijo na območjih apnenca ali zemeljski, ki se uporabijo na območjih fliša. Usedalniki ob obvoznici so zemeljski, ne glede na vrsto terena. Ob avtocesti v km 10,6 je zunaj zaščitne ograje predviden eksperimentalni mokri zemeljski usedalnik. Izdelan je kot rastlinska čistilna naprava, s končnim izlivom v Glinščico, pri čemer se po potrebi obnovi obstoječi propust pod magistralno cesto.

Objekti za prečiščevanje vode so predvideni na naslednjih mestih (po stacionaži)

Št.

Objekt

Km AC ali dev.

m 3

Opomba

1

Usedalnik

+ zadrževalnik

km AC 7,9

80

AB usedalnik z zadrževanjem v najbližji vrtači in ponikovalnico v naslednji vrtači

3

Usedalnik

km AC 8,8

80

AB usedalnik s ponikovalnico ob robu deponije in v Globoki dolini

4

Zadrževalnik

z RČN

AC 10,5

850

Eksperimentalni zemeljski usedalnik zadrževalnik z rastlinsko čistilno napravo in razbremenilnikom - odtok v Glinščico

5

Zadrževalnik

km AC 11,5

550

Zadrževalnik z odtokom v suho grapo

6

Zadrževalnik

km dev. 1-8 1,48

100

Zadrževalnik z odtokom v ponikovalnico v vrtači, priključena AC baza

7

Zadrževalnik

km dev. 1-8 1,64

100

zadrževalnik z odtokom v ponikovalnico (III. varstveni pas)

8

Zadrževalnik

km dev. 1-8 2,60

180

zadrževalnik z odtokom v ponikovalnico (III. varstveni pas)

9

Zadrževalnik

km dev. 1-8 3,00

70

zadrževalnik z odtokom v ponikovalnico (III. varstveni pas)

13. člen

Elektrovodi

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje daljnovode in nizkonapetostne vode

Oznaka voda

Pozicija

km AC

Tip preureditve

DV 110 KV Divača-Koper

7,040

prestavitev

DV 35 KV Divača-Kozina-Dekani

8,800

dvosistemski DV

DV 20 KV Kozina-Vrhpolje

7,360

demontaža, delna pokablitev

kbv 20 KV TP naselje-TP CP

7,220

20 kbv, TP

kbv 20 KV CP CP, DV10(20) KV Kozina Vrhpolje

20 KV KBV

NN priključek rezervoar Kozina

6,960

uredi. križanja-nov NN priključek

DV 10(20) KV Lesograd-Kozina

demontaža

kbv 20 KV tip CP - TP Motel (obstoječa)

20 KV kbv

kbv 20 KV TP Motel (obst.) - TP OP

20 KV kbv, TP

DV 35 KV Odcep RTP Hrpelje

ureditev križanja

DV 20 KV Hrpelje-Rodik

ureditev križanja

DV 20 KV Hrpelje-Podgrad z odcepom steklarna Hrpelje

ureditev križanja in odcep

DV 20 KV RTP Hrpelje-Klanec

9,390

ureditev križanja

DV 20 KV Klanec-Podgorje, TP začasni izvoz

10,890

ureditev križanja, izgradnja TP

Vse prestavitve morajo biti izvedene v skladu s predpisi.

14. člen

Nizkonapetostni priključki in javna razsvetljava

Zaradi priključevanja novih objektov se izvedejo naslednji nizkonapetostni priključki in križanja

NN priključek signalizacije

NN priključek

utripalci

10.1-11.4

signalizacija začasnega izvoza

NN priključek CP Kozina (čelna), JR1

NN priključek

NN priključek CP Kozina (odcepna) JR2

NN priključek

NN priključek, JR 3, SEM 1

NN priključek, JR, semaforizacija

NN priključek cestne baze

NN priključek

NN priključek, JR4, SEM 2

NN priključek, JR, semaforizacija

NN priključek rezervoarja Ledenica s signalnim kablom

Zaradi objektov avtoceste se izgradi javna razsvetljava

JR CP Kozina (čelna)

javna razsvetljava

JR CP Kozina (odcepna)

javna razsvetljava

JR križišče priključka Kozina in M ceste

javna razsvetljava

JR križišče M ceste in ceste Kozina-Krvavi potok

javna razsvetljava

JR uvoza /izvoza oskrbne postaje

javna razsvetljava

semaforizacija priključka Kozine in M ceste

semaforizacija

semaforizacija M ceste in ceste Kozina-Krvavi potok

semaforizacija

15. člen

Klic v sili

Ob celotni trasi avtoceste je treba na ustreznih razdaljah namestiti javljalnike klica v sili.

16. člen

Omrežje zvez

Zaradi avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali zaščititi ali prilagoditi naslednje telekomunikacijske kable

avtocesta

Prestavitev pri gradnji AC km 7,960 do km 8,000 - končna prestavitev.

Prestavitev pri gradnji AC km 8,770 do km 10,640 - končna prestavitev.

Prestavitev pri gradnji AC km 11,290 do km 11,930 - končna prestavitev.

obvoznica

Prestavitev pri deviaciji magistralne ceste Krvavi potok-Starod km 0,520 do km 0,560 - končna prestavitev.

Prestavitev pri deviaciji magistralne ceste Krvavi potok -Starod km 1,170 do km 1,260 - končna prestavitev.

Prestavitev pri deviaciji magistralne ceste Krvavi potok-Starod km 1,400 ali pri deviaciji lokalne ceste Kozina-Rodik km 0,180 do km 0,280 - končna prestavitev.

Zaščita pri deviaciji magistralne ceste Krvavi potok-Starod od km 2,400 do km 2,914 - zaščita

Zaščita pri gradnji priključne ceste K-2 Kozina km 0,860 do km 0,900 - zaščita.

Cestninska postaja, vzdrževalna baza in oskrbna postaja se navežejo na javno telekomunikacijsko omrežje.

Kabli se nadomestijo oziroma zaščitijo v skladu s predpisi.

17. člen

Vodovod in kanalizacija

Prestavi oziroma izgradi se naslednje vodovode po projektih za prestavitev vodovodov v skladu z grafičnimi prilogami prestavitve vodovoda I/II. faza; idejni projekt 95.40/21, priloga 8.2.4.1., priloga 8.2.4.2., priloga 8.2.4.3., priloga 8.2.5.

št.

Objekt

Pozicija

Dolžina cevovoda

1

Dovodni cevovod LTŽ DN 300

Nadvoz 4-5a

175 m

2

Odvodni cevovod LT. DN 400

Nadvoz 4-5a

175 m

3

Dovodni cevovod Kozina-Krvavi potok Odsek J1-J5

Čelna cestninska postaja

65 m

4

Dovodni cevovod Kozina-Krvavi potok Odsek J8-J18

Trasa poteka ob severni obvoznici na odseku od osi do nadvoza AC

752 m

5

Vodovodni priključek AC baze

Čelna cestninska postaja

40 m

6

Vodovodni priključek čelne cestninske postaje

Čelna cestninska postaja

140 m

7

Vodovodni priključek male cestninske postaje

Priključek Kozina

80 m

8

Razdelilni cevovod LT. DN 150 mm

Severna obvoznica km 0+445

75 m

9

Vodovodni priključek AC postajališča

ob AC Kozina Klanec

85 m

10

Prestavitev cevovoda PVC DN 140 Prešnica

AC v km 11+075

180 m

11

Dovodni cevovod LT. DN 300 mm

Križanje s severno obvoznico 1-8a km 1,130

270 m

12

Odvodni cevovod LT. DN 300-400 mm

Križanje s severno obvoznico 1-8a km 1,130 105 m

165 m

13

Dovodni cevovod LT. DN 300 mm

Križanje s severno obvoznico 1-8a

115 m

14

Odvodni cevovod LT. DN 250 mm

Križanje s severno obvoznico 1-8a km 2,210

70 m

15

Prestavitev primarnega vodovoda v Hrpeljah

(v zaščitni AB kineti)

JE500

Križanje s severno obvoznico –

1-8a km 1,920

57 m

16

Prestavitev primarnega vodovoda v Klancu pri Kozini

(v zaščitni AB kineti)

AC v km 9,440

110 m

Ob trasi AC km 6,9 je lociran rezerovar Ledenica 1000 m 3 , za katerega je potrebno zagotoviti v času gradnje vse varovalne pogoje pred .kodnimi vplivi miniranj. Udarni sunki miniranja ne smejo presegati maksimalno dovoljenih za stanovanjsko gradnjo, kar mora biti dokazano z merilnim protokolom pooblaščene organizacije.

Izgradi se naslednje kanale za odvodnjo odpadne vode

št.

Objekt

Pozicija

Dolžina

1

Zbirni fekalni kanal

Kozina odsek J1-J9

Križanje z AC v km 8+860

333 m

2

Fekalni kanal 1

odsek J0-J33

Križanje z osjo AC

696 m

3

Fekalni kanal 3 odsek

J15F1-J10

Cestninska postaja Kozina in AC vzdrževalna baza

265 m

4

Fekalni kanal 2

odsek J3F1-J4

Cestninska postaja Kozina in AC vzdrževalna baza

80 m

Odpadne vode iz cestninske postaje in avtocestne baze zajemata kanala

- fekalni kanal 3, ki poteka od AC vzdrževalne baze do kolektorja oziroma začasne neprepustne greznice,

- fekalni kanal 4, ki poteka od cestninske postaje do kanala 3.

Dva kanala se priključita na glavni kolektor. Dimenzija se predvidi na 150 zaposlenih, kar pomeni 50 PE. Fekalna kanalizacija oskrbne postaje bo podrobno določena v fazi PGD, ko bo znan podrobni program in investitor. Fekalna kanalizacija se priključuje na glavni kolektor.

Dimenzionirala se bo okvirno na 120-150 sedežev v restavraciji in 10 zaposlenih, kar pomeni 45 PE.

Do izgradnje sistema kanalizacije v naseljih Hrpelje in Kozina se navedene kanale priključuje na začasne neprepustne greznice. Ureditev mora biti v skladu z rešitvijo in lokacijo čistilne naprave po izdelanem idejnem projektu. Na osnovi števila priključnih enot navezanih na načrtovano čistilno napravo, bo za izgradnjo čistilne naprave, investitor avtoceste prispeval sorazmerni delež.

Parkirišča za tovornjake in avtobuse ter površina bencinskega servisa je zasnovana v vodoneprepustni in oljetesni betonski ali asfaltni izvedbi ter mora biti opremljena z ustreznimi, pravilno dimenzioniranimi oljnimi lovilci.

18. člen

Ravnanje s komunalnimi odpadki

Za objekte predvidene avtoceste (cestninska postaja, oskrbni center in avtocestna vzdrževalna baza) je potrebno načrtovati zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov v skladu z določili odloka o obveznem zbiranju, odvozu in odlaganju odpadkov ter čiščenju javnih površin na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 20/91).

V projektu za objekte avtoceste morajo biti predvideni prostori za namestitev potrebnega števila zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. Pri izbiri lokacije, tipa in zadostnega števila posod sodeluje izvajalec gospodarske javne službe z upravnim organom in pristojno inšpekcijsko službo. Prostor za postavitev zabojnikov mora biti primerno sanitarno in tehnično obdelan in na takem mestu, da je omogočen neoviran dostop vozilu za zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti standardizirani. Vsebnost zabojnikov mora biti za enkrat tedensko praznjenje.

VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI

19. člen

Varovanje vodnih virov

Za varovanje vodnih virov v kraškem podzemlju se meteorne vode s cestišča vodijo po meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode določene v 9. členu te uredbe, kjer se prečistijo, preden iztečejo v teren.

V času gradnje mora investitor zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Investitor mora tudi zagotoviti

- zakoličenje obstoječih vodovodnih objektov in naprav,

- izdelavo projektne dokumentacije prestavitve in zaščite obstoječih vodovodnih naprav, po projektni nalogi, ki jo izdela Rižanski vodovod Koper,

- obdelavo načina zagotavljanja vodooskrbe v času gradnje,

- obdelavo vplivov na vodovodne naprave med gradnjo in po njej.

Vsa dela v vodovodnih napravah Rižanskega vodovoda se bodo izvajala pod strokovnim nadzorom Rižanskega vodovoda Koper.

Investitor je dolžan nadomestiti vse stroške povezane z zaščito in prestavitvijo vodovodnih naprav in objektov Rižanskega vodovoda ter stroške strokovnega nadzora.

V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja se izdela projekt zaščitnih ukrepov kot del projektne dokumentacije. Ta projekt zajema navodila za vzdrževanje in kontrolo objektov čiščenja ter ukrepanje ob nesrečah.

V času izdelave ponikovalnic mora biti prisoten hidrogeolog, ki naj dokumentira hidrogeološke parametere ponikovalnih mest.

Nizvodno od obvoznice v smeri toka podzemne vode se izdela piezometer do gladine podzemne vode za analiziranje vode in vodonosnika.

Predvidena obvoznica poteka po III. pasu, avtocesta Kozina-Klanec pa po IV. varstvenem pasu vodnega vira Rižane.

Pri izdelavi projektov in izvedbi del se morajo upoštevati pogoji in zahteve iz študij

- mnenje o vplivu odseka avtoceste Kozina-Klanec na podtalne vode (Zavod za zdravstveno varstvo Koper, februar 1998),

- hidrogeološko mnenje o vplivu bodoče AC Kozina-Klanec na vodne vire Rižane (Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko Ljubljana, november 1997).

Kot sestavni del dokumentacije za enotno dovoljenje za gradnjo mora biti izdelan projekt zaščitnih ukrepov za čas gradnje. V sklopu projektne dokumentacije za meteorno odvodnjo iz AC in zadrževalnih bazenov spadajo tudi navodila za vzdrževanje in kontrolo teh objektov ter pravilnik ukrepanja v primeru nesreč.

20. člen

Varstvo kmetijskih zemljišč

Pri gradnji avtoceste je treba omejiti gibanje strojev na območje same trase in posebej zavarovati rendzine, plitva rjava pokarbonatna tla in druge sorodne talne tipe pred poškodbami povzročenimi ob sami gradnji in po njej.

Z rodovitno plastjo tal, zlasti v vrtačah, ki se nahaja na območju izključne rabe in ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje.

Investitor gradnje je po končani gradnji dolžan plačati stroške, ki nastanejo v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami, ki so posledica posega avtoceste na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.

Investitor zagotovi obratovalni monitoring glede onesnaženja kmetijskih zemljišč in posledično rastlinskega pokrova.

21. člen

Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozdov Gradnja v gozdnih območjih (gozd in gozdni prostor) mora čim manj posegati v prostor izven samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov in gradnje objektov). Predhodno je potrebno za posege izven območja LN, pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Vse dodatne posege v gozd, predvsem če je bila izvedena sečnja, je potrebno po končanih delih ponovno pogozditi in v okolici vzpostaviti prejšnje stanje.

Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

Zaradi gradnje prizadeti, novonastali gozdni rob mora biti po končanih delih saniran. Dve leti po končani gradnji je potrebno spremljati stanje in po potrebi izvesti sanacijo poškodb ter oblikovati novi rob.

Pred pričetkom gradnje oziroma pripravljalnih del, ko je trasa avtoceste že označena na terenu, mora gozdar pred izvajanjem sečnje označiti drevesa za posek. Investitor je dolžan pred označitvijo dreves pokazati zunanje mere ceste (levi in desni rob).

Med gradnjo in izvajanjem del se mora nadzorovati novonastale razmere v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije.

Sečnjo lesa na trasi morajo izvajati izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94).

22. člen

Varstvo naravne dediščine

Jame

Pri gradnji avtoceste je treba opazovati eventualne spremembe v jamah in zagotoviti poostren nadzor, da se v ali bližino jam ne izlivajo onesnažene vode ali druge nevarne snovi (motorna olja itd)

Investitor mora zagotoviti speleološki pregled širšega območja z vsemi priključki in deviacijami cest. Speleološki pregled mora vsebovati pregled vseh že dokumentiranih, človeku dostopnih podzemnih kraških pojavov (jam in brezen) in dokumentacijo (tudi načrt) vseh ob pregledu terena na novo odkritih objektov. Če kateri od na novo odkritih objektov ustreza merilom za najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije, je treba preprečiti uničenje. Speleološki pregled opravi za to usposobljena organizacija, ki mora dokumentacijo posredovati Ministrstvu za okolje in prostor - Upravi RS za varstvo narave.

Geološka in paleontološka dediščina

Ker se pri zemeljskih delih zaradi kamninske sestave področja lahko odkrijejo nahajališča fosilov, je potreben občasen geološki nadzor zemeljskih del, ki ga izvaja ustrezna strokovna geološka služba. V primeru fosilnih najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo (Uprava RS za varstvo narave, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica ali Prirodoslovni muzej Slovenije), ki najdbo prezentira na mestu samem, če pa to ni mogoče, se najdba prenese v muzej.

Favnistični in floristični popisi

Ker je območje floristično in favnistično slabo raziskano je potreben ekspertni pregled trase AC, s katerim bodo ugotovljeni habitati ogroženih vrst. Na podlagi teh ugotovitev bodo v času izdelave projekta za pridobitev dovoljenja za graditev podane natančnejše smernice za varstvo ogroženih vrst.

Investitor mora zagotoviti, da se celotno traso pred posegom fotodokumentira (diapozitivi in film) predvsem vsa naravna dediščina in krajinske strukture, ki jih bo poseg spremenil. Fotodokumentiranje zagotovi investitor v skladu z navodili Uprave RS za varstvo narave.

Prehodi za divjad in ureditve za dvoživke

Divjad bo avtocesto lahko prečkala pod viaduktom, ki premošča dolino Glinščice, kjer je migracijska pot tudi evidentirana. Posebni prehodi za divjad pa so .e izvedeni na avtocestnem odseku Divača-Kozina in sicer vzhodno od avtocestnega odseka, ki ga opredeljuje ta uredba.

Nad vasjo Klanec se v km 9,3 do 10,2 na obeh straneh avtoceste v času gradnje in tri leta po njej izvede in vzdržuje varovalne ograje, ki preprečujejo prehajanje dvoživk preko avtoceste. Nadomestni biotop se izvede vzhodno od avtoceste zunaj območja lokacijskega načrta v vrtači pod Revo.

Na območju avtoceste pri vasi Klanec je potrebno spremljati populacije dvoživk med samo gradnjo in 3-4 leta po izgradnji avtoceste in nadomestnega biotopa. Gradbena dela se v času paritvene sezone dvoživk in ob njihovih selitvah (predvsem spomladi) načeloma ne izvajajo, v nasprotnem primeru so potrebni dodatni varstveni ukrepi med gradnjo (postavitev zaščitnih ograj ob gradbišču, prenašanje živali do mrestišč in podobno). Po izgradnji AC oziroma nadomestnega biotopa se po navodilih strokovne službe izvede monitoring funkcionalnosti varovalnih ograj in nadomestnega biotopa. Izvede se relokacija dvoživk na novi biotop, naslednja 3-4 leta pa se spremlja stanje populacij tega območja.

Vsi navedeni posegi in ukrepi se izvajajo po navodilih strokovne službe - Uprave za varstvo narave.

23. člen

Varstvo kulturne dediščine

Predvidena obvoznica M-12 v km 0,5 poteka v neposredni bli.ini varovanega objekta kulturne dediščine Vidač. V bližini objekta je potrebno promet in dela voditi tako, da bodo vplivi na kulturno dediščino (hrup, tresljaji, vidni vpliv) zmanjšani na najmanjšo možno mero.

Namesto protihrupnega zidu in podpornega zidu se izvede nasip.

Investitor mora zagotoviti

- rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem ureditvenem območju AC,

- izvedbo prehodnih arheoloških raziskav na celotni trasi avtoceste, na lokacijah vseh spremljajočih objektov in deponij po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Upravi RS za kulturno dediščino,

- izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišče, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje avtoceste, priključnih cest in drugih spremljajočih ureditev,

- stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi AC.

Pred začetkom gradnje je treba izdelati foto in video posnetke objektov in območij kulturne dediščine v prostoru (Klanec pri Kozini) in v detajlih (Kozina, hiša Vidač). Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih ZVNKD Gorica in hranjena pri njem.

24. člen

Varstvo pred hrupom

Glede na izračunano emisijo hrupa se izvedejo naslednji ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom, ki so načrtovani za 20-letno obdobje

Ob avtocesti se izgradijo naslednji protihrupni ukrepi

Stacionaža

Ukrep

Dolžina

levo desno

7,210 . 7,680

Absorbcijska

ograja H=1,0 m

470 m

7,680 - 8,000

Nasip H = 2,0 m

320 m

8,000 - 8,080

Ograja H = 2,0 m

80 m

8,080 - 8,215

Nasip H = 2,0 m

145 m

8,215 - 8,300

Nasip H = 2,5 m

105 m

8,300 - 8,490

Nasip H = 2,0 m

160 m

8,490 - 8,570

Nasip H = 1,5 m

90 m

Ob magistralni cesti M-12 (Krvavi potok-Starod) se izvedejo naslednji protihrupi ukrepi

Stacionaža

Ukrep

Dolžina

levo desno

0,600 - 0,650

Nasip H = 1,5 m

50 m

0,650 - 0,820

Nasip H = 1,0 m

170 m

0,840 - 1,200

Ograja H = 1,0 m

360 m

Objektu Vidač (Bazoviška cesta 20, parc. št. 143, k.o. Hrpelje) se spremeni namembnost iz stanovanjske v izključno gospodarsko, kar pomeni, da na obvoznici med km 0,460 in km 0,600 ni potrebna protihrupna zaščita.

Ob magistralni cesti M-10 (krak priključka AC - Kozina) se izvedejo naslednji protihrupni ukrepi

Stacionaža

Ukrep

Dolžina

levo desno

0,800 . 0,880

Ograja H = 1,00

80 m

Investitor zagotovi ob gradnji avtoceste protihrupne ukrepe v obsegu, ki se določi na osnovi prognoze za 5-letno plansko obdobje po končani gradnji. Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi veljavnega pravilnika o prvih meritvah na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

25. člen

Varstvo pred požarom

Za potrebe protipožarnega varovanja gozda v območju Videža se izvede priključke na obstoječe poti na km 7,8 in preko nadvoza v km 6,8.

Na vse obstoječe protipožarne poti, ki se presekajo z obvoznico ali deviaciami, je treba urediti ustrezne dostope.

Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila uredbe pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).

26. člen

Viški nasipnega materiala

Na odseku so predvideni viški apnenčastega in flišnega materiala.

Glavna deponija viškov materiala je vzhodno od avtoceste pri km 9,0. Območje deponije velikosti približno 50.000 m 2 , zaseda del doline med obstoječo magistralno cesto in železnico.

Na deponiji bo trajno deponiranih približno 800.000 m 3 viškov apnenčastega in flišnega materiala.

Vzporedno z izgradnjo avtoceste se v 1. etapi izvede utrjena deponija viškov materiala v območju 2. etape trase obvoznice.

Deponijo se reliefno oblikuje in zasadi tako, da se čim bolj prilagodi krajinskim značilnostim prostora.

Za začasne deponije humusa ali drugega materiala se ne sme izsekavati gozda. Urediti se morajo na prostih površinah. Po končani gradnji se na območju začasne deponije vzpostavi prvotno stanje.

Viške materiala se ne sme odlagati na območje zunaj izključne rabe, v gozd in v vrtače kot tudi ne na varovana območja kulturne dediščine.

Po končani gradnji avtoceste in dokončni ureditvi deponije, se območje deponije pri železnem mostu ureja s prostorskimi izvedbenimi akti občine.

27. člen

Približanje železnici

Ker se avtocesta na odseku od km 9,5 do 10,2 približa železni.ki progi Divača-Koper (km od 12+700 do 13+400), je potrebno glede na strmino terena, na kateri poteka železniška proga, in glede na predvideno izgradnjo 2. tira proge Divača-Koper posebno pozornost posvetiti stabilnosti proge oziroma zavarovanju tega terena ob izgradnji avtoceste.

VII. ETAPNOST IZVEDBE

28. člen

Ureditve predvidene s tem načrtom se gradijo v dveh večjih etapah.

Prva etapa obsega izgradnjo avtoceste in vseh z njo povezanih objektov, ter del obvoznice Kozina od priključka z magistralno cesto M-12 z ureditvijo križišča pri motelu, do priključka na magistralno cesto M-10 pri načrtovani avtocestni bazi. Druga etapa pa obsega izgradnja obvoznice od km 1,4 dalje proti vzhodu.

V območju trase obvoznice, ki bo zgrajena v drugi etapi se v prvi etapi izvede utrjena deponija viškov materiala.

Podrobne etape izvajanja lokacijskega načrta so

- prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,

- avtocesta ali deli trase avtoceste,

- obvoznica in deli trase obvoznice,

- priprava zemljišča na območju oskrbne postaje in povezovalna cesta z obeh strani avtoceste,

- objekti in zunanja ureditev na območju oskrbne postaje,

- objekti na območju cestninske postaje,

- posamezni objekti na trasi avtoceste in obvoznice Kozina iz 7. člena te uredbe,

- avtocestna vzdrževalna baza.

Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal cestni promet po magistralni cesti M-10 Ljubljana-Koper čim manj moteno.

Oskrbna postaja Kozina se lahko gradi pozneje in v več etapah oziroma fazah, ki so skladne z naraščanjem potreb in prometa.

Avtocesta bo v km 11,5 začasno prevezana na obstoječo magistralno cesto, možna je fazna gradnja v odvisnosti od nadaljevanja gradnje AC na odseku Klanec-Srmin. Po izgradnji avtoceste na odseku Klanec-Srmin, bo ta prevezava porušena in renaturirana.

Nadomestni biotop predviden vzhodno od območja lokacijskega načrta in spremljajoče ureditve za dvoživke iz 19. člena te uredbe, se morajo zaradi pravočasne prilagoditve dvoživk na nove razmere izvesti ob pričetku gradnje avtoceste oziroma po možnosti .e pred tem.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

29. člen

Zaradi spremenjenih razmer v času gradnje, zagotavljanja prometne varnosti in večje prepustnosti bo na podlagi izdelane analize in predlogov ukrepov na ostali cestni mreži na območju AC Kozina-Klanec (izdelal IBT Inženiring, marec 1998), investitor avtoceste zagotovil ustrezne ukrepe. Vsi ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje avtoceste.

Poleg naštetih obveznosti so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi

- investitor mora vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji kakorkoli poškodovane, sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje,

- zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve avtoceste ne bo poslabšala; vsi ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih prostorskih dokumentov oziroma pridobljenih dovoljenj za poseg v prostor, pred pričetkom gradnje avtoceste,

- v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve ali obratovanja avtoceste,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

- urediti in protiprašno zaščititi pred pričetkom izgradnje vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale kot pot na gradbišče,

- pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje,

- zagotoviti dostope, ki so bili prekinjeni, do vseh zemlji .e in objektov v času gradnje in po izgradnji avtoceste ter zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,

- investitor mora zagotoviti monitoring glede onesnaženja kmetijskih zemljišč iz 19. člena te uredbe,

- investitor mora zagotoviti monitoring glede dvoživk določen v 22. členu te uredbe,

- investitor mora za sestavine okolja, za katere je s predpisi določen obratovalni monitoring in prve meritve, predizdajo gradbenega dovoljenja, pripraviti podrobnejši program izvajanja monitoringa,

- investitor mora zagotoviti pravočasno izvedbo javnega arhitekturno-urbanistienega natečaja iz 11. člena te uredbe.

Za varovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe navedene v 18. členu te uredbe. Investitor je dolžan izdelati program in vzpostaviti monitoring vodnega režima potoka Glinščica, ki zajema merjenje pretokov in kvalitete vode za obdobje 4 let od pričetka gradnje oziroma za obdobje 2 let od pričetka uporabe avtoceste.

Investitor se obvezuje, da bo izvedel oziroma zagotovil finančna sredstva za potrebna ureditvena dela na potoku Glinščica zaradi na podlagi monitoringa definiranih povečanih vodnih količin, kot posledica odvodnje meteornih voda avtocestnih površin. Tehnično dokumentacijo za potrebna ureditvena dela mora potrditi strokovna služba Uprave RS za varstvo narave.

Investitor mora zagotoviti monitoring, nadzor in dokumentiranje naravne dediščine kot je določeno v 21. členu te uredbe in zagotoviti ukrepe za varovanje kulturne dediščine kot je določeno v 22. členu te uredbe.

Za varovanje gozdov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe navedene v 20. členu te uredbe.

Zaradi prekoračitve mejnih vrednosti hrupa pri hiši Vidač, parc. št. 143, k.o. Hrpelje (23. člen te uredbe) na km 0,5 obvoznice, je investitor dolžan nadomestiti stanovanjski del tega objekta.

IX. TOLERANCE

30. člen

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Vse stacionaže in dimenzije navedene v teh uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.

Na oskrbni postaji so možna odstopanja glede razporeditve in velikosti objektov, v skladu z rešitvijo izbrano na javnem arhitekturno-urbanističnem natečaju iz 11. člena te uredbe, ne sme pa se spreminjati osnovni razpored objektov in zasnova vodenja prometa. Predvidenim prometnim potem na oskrbni postaji, je možno dodati še nekatere nove, ki povečujejo pristopnost mimo bencinskega servisa in do drugih objektov.

X. NADZOR

31. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

XI. KONČNI DOLOČBI

32. člen

Lokacijski načrt je na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor - uradu za prostorsko planiranje in pri službah pristojnih za urejanje prostora v občini Hrpelje-Kozina.

33. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 350-10/98-1

Ljubljana, dne 24. junija 1998.

Vlada Republike Slovenije

Marjan Podobnik l. r.

Podpredsednik