Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih

1. člen

V Uredbi o izvajanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih (Uradni list RS, št. 64/04) se v 1. členu pred besedo »ureja« doda besedilo »in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih (UL L št. 310 z dne 25. 11. 2005, str. 28)«.

2. člen

V 2. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita

»(2) Območje pristanišča je določeno z akti o določitvi pristanišč.

(3) Ta uredba se ne uporablja za vojaške objekte v pristaniščih.«.

3. člen

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi

»(1) Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je pristojna za koordinacijo, implementacijo in monitoring izvajanja zaščitnih ukrepov za vsa pristanišča iz prejšnjega člena ter za stike z organi držav članic Evropske unije, Komisijo ES in Mednarodno pomorsko organizacijo, za olajšanje sodelovanja, spremljanje in obveščanje o izvajanju zaščitnih ukrepov. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je organ za zaščito v vseh pristaniščih, razen v pristanišču iz prvega odstavka 5. člena te uredbe.

(2) Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je pristojna za pripravo varnostne ocene pristanišča v skladu s prilogo I, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Policija odobri varnostni načrt pristanišča in vse njegove spremembe ter ga pregleda najmanj enkrat na pet let.

(4) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov na ladjah opravlja pomorska inšpekcija.

(5) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem varnostnega načrta pristanišča in izvajanjem zaščitnih ukrepov v pristanišču opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve.

(6) Organi, odgovorni za izvajanje zaščitnih ukrepov v skladu s to uredbo, lahko sodelujejo pri izvajanju usposabljanja iz petega odstavka 5. člena te uredbe.

(7) Policija in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo sodelujeta ter se redno obveščata o izvajanju zaščitnih ukrepov.

(8) Carinski organi sodelujejo s Policijo in Upravo Republike Slovenije za pomorstvo pri izvajanju zaščitnih ukrepov v okviru svojih pristojnosti. Po potrebi sodelujejo pri tem tudi drugi državni organi v okviru svojih pristojnosti.«.

»3.a člen

(varnostni načrt pristanišča)

(1) V varnostnem načrtu pristanišča se za vsako izmed različnih stopenj zaščite določijo

a) obvezni postopki,

b) ukrepi, ki jih je treba sprejeti,

c) dejavnosti, ki jih je treba opraviti.

(2) Varnostni načrt pristanišča se sestavi v skladu s prilogo II, ki je sestavni del te uredbe.«.

4. člen

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi

5. člen

V 4. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi

»Policija sporoči trenutno stopnjo zaščite in vsako njeno spremembo pristaniškemu častniku za zaščito iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe.«.

V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »ter prilogi IV, ki je sestavni del te uredbe«.

6. člen

Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi

»Upravljalec koprskega tovornega pristanišča mora pripraviti varnostni načrt pristanišča oziroma njegove spremembe in v skladu z njim izvajati zaščitne ukrepe. Upravljalec koprskega tovornega pristanišča je organ za zaščito koprskega tovornega pristanišča.«.

Dodajo se nov tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo

»(3) Na ladjah in v pristaniščih se varnostni načrt pristanišča oziroma varnostni načrt ladje ne sme izvajati, če ni predhodno potrjen oziroma niso potrjene njegove spremembe.

(4) Vsako pristanišče mora imenovati osebo, ki je odgovorna za zaščito v njem, in je kontaktna oseba za zadeve v zvezi z zaščito pristanišča (pristaniški častnik za zaščito). Pristaniškega častnika za zaščito potrdi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

(5) Osebe, odgovorne za izvajanje zaščitnih ukrepov na ladjah in pristaniščih v skladu s to uredbo, se morajo ustrezno usposabljati v skladu s prilogo III, ki je sestavni del te uredbe.«.

Dosedanji tretji odstavek postane šesti odstavek.

»6.a člen

(prekrškovni organ)

Za odločanje o prekrških iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena je pristojen inšpektorat, pristojen za notranje zadeve. Za odločanje o prekrških iz 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena je pristojna Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.«.

7. člen

V prvem odstavku 6. člena se v napovednem stavku besedilo »1.000.000 do 10.000.000 tolarjev« nadomesti z »4.000 do 40.000 eurov« ter črtata 1. in 2. točka.

3. točka se spremeni tako, da se glasi

»3. če ne pripravi varnostnega načrta pristanišča oziroma sprememb načrta ali ga ne izvaja (prvi odstavek 5. člena);«.

Dodata se novi 7. in 8. točka, ki se glasita

»7. če ne imenuje pristaniškega častnika za zaščito (četrti odstavek 5. člena);

8. če se osebe, odgovorne za izvajanje zaščitnih ukrepov na ladjah in pristaniščih v skladu s to uredbo, ne usposabljajo ustrezno (peti odstavek 5. člena).«.

V drugem odstavku se besedilo »500.000 do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z »2.000 do 4.000 eurov«.

V tretjem odstavku se besedilo »50.000 do 200.000 tolarjev« nadomesti z »200 do 800 eurov«, beseda »tretji« pa se nadomesti z besedo »šesti«.

8. člen

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi

9. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00721-6/2007/5

Ljubljana, dne 26. aprila 2007

EVA 2007-2411-0025

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l.r. Predsednik

PRILOGA I – Varnostna ocena pristanišča

Varnostna ocena pristanišča je podlaga za varnostni načrt

pristanišča in njegovo izvajanje.

Varnostna ocena pristanišča vsebuje vsaj

– opredelitev in ovrednotenje pomembnih sredstev in

infrastrukture, ki jih je treba zaščititi,

– opredelitev morebitnih groženj za sredstva in

infrastrukturo ter verjetnosti, da se te grožnje uresničijo,

zaradi določitve in prednostne razvrstitve zaščitnih ukrepov,

– opredelitev, izbiro in prednostno razvrstitev protiukrepov

ter spremembo postopkov in stopnjo njihove učinkovitosti pri

zmanjševanju ranljivosti, in

– opredelitev šibkih točk, vključujoč človeški dejavnik, v

infrastrukturi, politiki in postopkih.

V ta namen vsebuje varnostna ocena pristanišča vsaj

– opredelitev vseh območij, ki so pomembna za zaščito

pristanišča, kar pomeni tudi določitev njegovih meja. To

vključuje pristaniško infrastrukturo, na katero se nanaša

uredba (ES) 725/2004 in katere ocena tveganja bo uporabljena

kot osnova nadaljnjim ukrepom,

– opredelitev vprašanj zaščite, ki izhajajo iz razmerja med

pristaniško infrastrukturo in drugimi zaščitnimi ukrepi v

pristanišču,

– opredelitev, katere pristaniške osebe bodo morale prestati

preverjanje preteklosti in/ali varnostno preverjanje zaradi

svojega delovanja na območjih visokega tveganja,

– razdelitev pristanišča (če je to koristno) na manjše enote

glede na verjetnost kršitev zaščitnih ukrepov. Pri tem se

posamezna območja ne ocenjujejo zgolj glede na neposredno

izpostavljenost kot morebitna tarča, ampak tudi na podlagi

svoje morebitne prehodne vloge, ko so tarča sosednja območja,

– opredelitev kako se spreminja tveganje, npr. glede na

sezono,

– opredelitev posebnih značilnosti podobmočij, kakršne so

lokacija, dostopnost, oskrba z električno energijo,

komunikacijski sistem, lastništvo in uporabniki ter drugi

elementi, ki so pomembni za zaščito,

– opredelitev morebitnih scenarijev ogroženosti pristanišča.

Vse pristanišče ali nekateri deli njegove infrastrukture,

tovor, prtljaga, ljudje ali transportna oprema v njem so lahko

neposredna tarča prepoznanih nevarnosti,

– opredelitev natančnih posledic scenarija v primeru

nevarnosti. Posledice lahko vplivajo na eno ali več podobmočij.

Opredelijo se neposredne, pa tudi posredne posledice. Posebna

pozornost se nameni nevarnosti človeških nesreč,

– opredelitev verjetnosti verižnih učinkov ogrožanja

zaščite,

– opredelitev šibkosti vsakega podobmočja,

– opredelitev vseh organizacijskih vidikov, ki so pomembni

za splošno zaščito pristanišča, vključno z delitvijo vseh z

zaščito povezanih organov, pa tudi obstoječih pravil in

postopkov,

– opredelitev šibkosti celotnega sistema zaščite pristanišča

glede organizacijskih, zakonodajnih in proceduralnih vidikov,

– opredelitev ukrepov, postopkov in dejavnosti za zmanjšanje

šibkosti. Posebno pozornost zahtevajo potreba in sredstva za

dostop, nadzor ali omejitve dostopa do celotnega pristanišča

ali posameznih njegovih delov, ki vključujejo identifikacijo

potnikov, pristaniških uslužbencev in drugih delavcev,

obiskovalcev in ladijskih posadk, zahteve spremljanja območja

ali dejavnosti, preverjanje tovora in prtljage. Ukrepi,

postopki in dejavnosti se uskladijo s predvidenim tveganjem, ki

se med pristaniškimi območji lahko razlikuje,

– opredelitev, kako bodo ukrepi, postopki in dejavnosti

izboljšani ob zvišanju stopnje zaščite,

– opredelitev posebnih zahtev za ravnanje v nevarnih

razmerah, npr. v primeru »sumljivega« tovora, prtljage, goriva

in drugih zalog, oseb, neznanih paketov in znanih nevarnosti

(npr. bomb). Te zahteve analizirajo zaželene pogoje glede

odstranitve tveganja na kraju samem ali po premestitvi na varno

območje,

– opredelitev ukrepov, postopkov in dejavnosti za omejevanje

in ublažitev posledic,

– opredelitev delitve nalog, kar omogoča ustrezno in

pravilno izvajanje sprejetih ukrepov, postopkov in dejavnosti,

– namenjanje posebne pozornosti odnosu z drugimi varnostnimi

načrti pristanišča (npr. za pristaniško infrastrukturo) in z

obstoječimi zaščitnimi ukrepi. Prav tako je treba posvečati

pozornost odnosu z drugimi načrti za odzivanje (npr. pri

razlitju nafte, nepredvidljivih dogodkih, medicinskem

posredovanju, jedrski katastrofi itd.),

– opredelitev zahtev poročanja o izvajanju ukrepov in

postopkov,

– namenjanje posebne pozornosti ukrepom za zaščito

občutljivih podatkov pred razkritjem,

– opredelitev primerov, o katerih je treba seznaniti vse

neposredno vpletene, kjer je primerno, pa tudi javnost.

PRILOGA II – Varnostni načrt pristanišča

Varnostni načrt pristanišča določa pristaniško varnostno

ureditev. Temelji na ugotovitvah varnostne ocene pristanišča.

Natančno določa podrobne ukrepe. Vsebuje nadzorni mehanizem, ki

po potrebi dopušča sprejetje ustreznih popravljalnih ukrepov.

Varnostni načrt pristanišča temelji na naslednjih splošnih

vidikih

– določa vsa območja, ki so pomembna za zaščito pristanišča.

Glede na varnostno oceno pristanišča se lahko ukrepi, postopki

in dejavnosti med posameznimi podobmočji razlikujejo. Na

nekaterih podobmočjih so dejansko lahko potrebni strožji

preventivni ukrepi kakor na drugih. Posebna pozornost se nameni

vmesnikom med podobmočji, kakor je določeno v varnostni oceni

pristanišča,

– zagotavlja usklajevanje med zaščitnimi ukrepi za območja z

različnimi značilnostmi zaščite,

– po potrebi omogoča prilagajanje ukrepov, kakor to

narekujejo različni deli pristanišča, spreminjajoče se

varnostne stopnje in posebna poročila,

– opredeljuje organizacijsko sestavo, ki podpira izboljšanje

zaščite pristanišča.

Na podlagi teh splošnih vidikov varnostni načrt pristanišča

določi naloge in opredeli delovne načrte na naslednjih

področjih

– pogoji dostopa. Za nekatera območja se dostop pogojuje le,

če stopnja zaščite preseže določeno minimalno vrednost. Vsi

pogoji in mejne vrednosti se razumljivo vključijo v varnostni

načrt pristanišča,

– zahteve za preverjanje identifikacije, prtljage in tovora.

Lahko se uporabljajo za podobmočja; lahko se v celoti

uporabljajo za različna podobmočja. Osebe, ki vstopajo ali so

na enem od podobmočij, se lahko preverijo. Varnostni načrt

pristanišča ustrezno upošteva ugotovitve varnostne ocene

pristanišča, po katerih se postavljajo varnostne zahteve za

vsako podobmočje in za vsako stopnjo zaščite. Po uvedbi

identifikacijskih kartic se določijo natančni postopki za

izdajo, nadzor nad uporabo in vračilo teh kartic. Ti postopki

upoštevajo značilnosti različnih skupin uporabnikov pristanišča

in dopuščajo posebne ukrepe, da bi omejili negativne posledice

zahtev po nadzoru dostopa.

Kategorije vključujejo vsaj pomorščake, uradnike organov,

osebe, ki redno delajo v pristanišču ali obiskujejo

pristanišče, prebivalce pristanišča in tiste, ki občasno delajo

v njem ali ga obiskujejo

– sodelovanje z organi, ki nadzorujejo tovor, prtljago in

potnike. Kadar je potrebno, se izmenjujejo ter povezujejo

informacije in sistemska sporočila teh organov, vključno s

sistemskimi sporočili pred prihodom v pristanišče,

– postopki in ukrepi za ravnanje s sumljivim tovorom,

prtljago, gorivom in drugimi zalogami ter z osebami, vključno z

določitvijo območij zaščite; pa tudi drugi vidiki zaščite

pristanišča in njene kršitve,

– zahteve glede nadzora podobmočij ali dejavnosti na njih.

Potreba po tehničnih rešitvah in rešitve same izhajajo iz

varnostne ocene pristanišča,

– označevanje. Območja, za katera veljajo zahteve glede

dostopa in/ali nadzora, se ustrezno označijo. Zahteve glede

nadzora in dostopa upoštevajo vso ustrezno obstoječo zakonodajo

in prakso. Spremljanje dejavnosti se ustrezno označi, če tako

zahteva nacionalna zakonodaja,

– poročanje in varnostno preverjanje. O vseh pomembnih

varnostnih podatkih se poroča v skladu z določili o varnostnem

preverjanju, vključenimi v načrt. Glede na občutljivost

nekaterih podatkov se poroča samo po potrebi, vendar lahko to

vključuje tudi postopke za obveščanje javnosti. K načrtu spada

tudi varnostno preverjanje, ki ščiti varnostno občutljive

podatke pred razkritjem nepooblaščeni osebi,

– poročanje o kršitvah zaščite. Da se zagotovi hiter odziv,

varnostni načrt pristanišča določa natančno zahtevo o poročanju

pristaniškemu častniku za zaščito in/ali organu za zaščito,

– povezovanje z drugimi preventivnimi načrti ali

dejavnostmi, ki veljajo v pristanišču, se v načrtu obravnava

posebej,

– povezovanje z drugimi načrti za odzivanje in/ali določanje

posebnih ukrepov, postopkov in dejavnosti za odzivanje. Načrt

podrobno določa povezovanje in usklajevanje z drugimi načrti za

odzivanje in načrti za ukrepanje v izrednih dogodkih.

Nesporazumi in pomanjkljivosti se rešujejo po potrebi,

– zahteve po usposabljanju in urjenju,

– operativna organizacija za zaščito pristanišča in delovni

postopki. Varnostni načrt pristanišča podrobno določi

organizacijo za pristaniško zaščito, delitev nalog in delovne

postopke. Prav tako po potrebi podrobno določi usklajevanje z

uradniki za zaščito pristaniške infrastrukture in ladij. V njem

so opredeljene tudi naloge varnostnega odbora, če obstaja,

– postopki za prilagajanje in posodabljanje varnostnega

načrta pristanišča.

PRILOGA III – Osnovne zahteve usposabljanja

Različne vrste usposabljanja, v katerega je lahko vključen

pristaniški častnik za zaščito v sodelovanju z ustreznimi

organi, častnikom za zaščito ladjarja in častnikom za zaščito

ladij, se izvajajo vsaj enkrat v koledarskem letu, pri čemer

med posameznimi urjenji ne sme preteči več kakor 18 mesecev.

Zahteva za udeležbo častnika za zaščito in častnika za

zaščito ladij na skupnem usposabljanju je odvisna od posledic,

ki jih ima to za zaščito in delo na ladji. Pri takšnem

usposabljanju se preizkuša komuniciranje, usklajenost,

razpoložljivost sredstev in odziv. Poznamo več vrst urjenja

1. z vsemi sredstvi ali v resničnem okolju;

2. v obliki simulacije ali seminarja;

3. v kombinaciji z drugimi vajami, npr. z ukrepanjem ob

nesreči ali drugimi vajami državnih pristaniških organov.

PRILOGA IV – Pogoji, ki jih mora izpolnjevati priznana

organizacija, pristojna za izvajanje zaščitnih ukrepov

Priznana organizacija, pristojna za izvajanje zaščitnih

ukrepov, mora izkazati

1. strokovno poznavanje ustreznih vidikov zaščite

pristanišča;

2. ustrezno poznavanje pristaniških dejavnosti, vključno s

poznavanjem zasnove in konstrukcije pristanišča;

3. ustrezno poznavanje drugih varnostnih operacij in

dejavnosti, ki lahko vplivajo na zaščito pristanišča;

4. zmožnost presoditi morebitno tveganje v pristanišču;

5. sposobnost vzdrževati in izboljšati strokovno znanje

svojega osebja v zvezi z zaščito pristanišča;

6. zmožnost stalnega spremljanja zanesljivosti svojega

osebja;

7. sposobnost izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje

razkritja ali dostopa nepooblaščenih oseb do občutljivih

podatkov in gradiva;

8. poznavanje ustrezne nacionalne in mednarodne zakonodaje

ter varnostnih zahtev;

9. poznavanje aktualnih vzorcev in ogrožanja varnosti;

10. sposobnost prepoznavanja in odkrivanja orožja, nevarnih

snovi in naprav;

11. sposobnost nediskriminacijskega prepoznavanja

značilnosti in vedenjskih vzorcev oseb, ki utegnejo ogrožati

zaščito pristanišča;

12. poznavanje tehnik izogibanja zaščitnim ukrepom;

13. poznavanje opreme in sistemov za varovanje in nadzor ter

njihovih operativnih omejitev.