Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper

1. člen

(podlaga za državni lokacijski načrt)

(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Državni lokacijski načrt je izdelal INVESTBIRO Koper, d.d., Koper, pod številko projekta 0047-1, marec 2005.

(2) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejmejo spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper, ki jih je izdelalo podjetje Urbis d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2008/DLN-135/4, maj 2014.

(3) S to uredbo se v skladu z Resolucijo o Strategiji

prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) sprejmejo spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper, ki jih je izdelalo podjetje Urbis d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2020/DPN-074, avgust 2024.

(4) Grafični del sprememb in dopolnitev državnega prostorskega

načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen

pod identifikacijsko številko 1565.

(5) Grafični del državnega lokacijskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

2. člen

(vsebina uredbe)

(1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določil te uredbe.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Koper.

(3) Za spremembe in dopolnitve uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(4) Oznake, navedene v 5., 6.a, 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 20.a, 22., 23., 25., 26., 27., 27.a, 30., 33., 35., 36., 38., 39., 41.a in 46. členu, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti (območje drugega (levega in desnega) tira železniške proge z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami) ter parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta. Po izvedbi le tega se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območja deponij za odlaganje viškov materiala ter območja prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje cest ter komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, sanacij melioracijskega sistema in območja gradbiščnih platojev). Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega tudi območja predorskih cevi.

(2) Območje drugega (levega in desnega) tira železniške proge z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele ali dele parcel v naslednjih katastrskih občinah

- k. o. Ocizla: 5119/3, 5119/4, 5120, 5121, 5123/1, 5123/2, 5124/1, 5126, 5246, 5250/1, 5250/2, 5251, 5252/1, 5253/1, 5392/1, 5393/1, 5393/2, 5394, 5395, 6087/1, 6087/8, 6132/1, 6142/3, 6132/5, 5111/1, 5114/1, 5117, 5118, 5119/6, 5119/1, 5119/2, 5119/8, 5121/2, 5123/6, 5123/4, 5124/2, 5124/7, 5126/2, 5246/2, 5250/4, 5250/5, 5251/2, 5252/4, 5252/2, 5253/4, 5253/2, 5254, 5255, 5256, 5257, 5258/2, 5258/1, 5244, 5243, 5242, 5241/1, 5240/3, 5239/2, 5239/1, 5238, 5237/3, 5236/1, 5235/4, 5234/2, 5234/1, 5233/1, 5233/2, 5233/3, 5229, 5230, 5306, 5307, 5231/2, 5231/1, 5308, 5378, 5379/2, 5379/1, 5440, 6136, 5437, 5209/2, 5208, 5206/2, 5485, 5489/1, 5206/1, 5499/2, 5496/2, 5496/3, 5204/2, 5204/1, 5203, 5500/2, 5504, 5508, 5201, 5514, 5516, 5520, 5526, 5525, 6135/1, 5198/1, 5187/1, 5187/2, 6162, 5185/1, 5394/2;

- k. o. Draga: 1369/24, 1369/30, 1397/2, 1406/1, 1408/1, 1411/3, 1412/1, 1412/2, 1429, 1430/1, 1430/2, 1450, 1452, 1456, 1596, 1601/1, 1601/5, 1602/1, 1602/2, 1604, 1605, 1606, 1609, 1610, 1616, 1617/1, 1617/2, 1618, 1621, 1624/1, 1628, 1629/2, 1629/3, 1629/5, 1630, 1634, 1635/1, 1635/2, 1635/3, 1636/1, 1636/2, 1637, 1638/2, 1639/1, 1639/2, 1642/1, 1642/2, 1643, 1644, 1645, 1647, 1650/1, 1650/2, 1676, 1677, 1682/1, 1682/3, 1683/1, 1683/1, 1782/1, 1782/2, 1783/1, 1783/2, 1786/1, 1786/2, 1787, 1788, 1789, 1791, 1792/2, 1793, 1794, 1795, 1796, 1797, 1798/2, 1800/1, 1801/1, 1801/2, 1803, 1804/1, 1804/2, 1830/2, 1831/2, 1834, 1835/1, 1835/2, 1836, 1854/4, 1861/1, 1861/2, 1861/4, 1862, 1870, 1871, 1875/1, 1875/2, 1879, 1893/2, 1894, 1910/3, 1986, 2045, 2563, 2625, 2626/1, 2626/2, 2626/3, 2626/4, 2626/5, 2626/6, 2626/7, 2627/1, 2627/2, 2627/3, 2627/4, 2627/5, 2628/1, 2634, 2638/1, 2617/3, 2617/4, 2838, 2639/1, 2640/1, 2641/1, 2641/2, 2642/1, 2643/1, 2643/2, 2894/5, 2887/2, 2035, 1825/2, 1830/1, 1840/2, 1840/3, 1867, 1640/2, 1649, 1757, 1682/2, 1406/2, 1642/6, 1640/2, 1639/6, 1834/2, 1861/6, 1760, 1757/2, 1647/2, 1861/7, 1664/5, 1649, 1650/4, 1651, 1683/5, 1683/7, 2887/5;

- k. o. Hrpelje: 2486/2, 2486/4, 2726/4, 2731, 2732, 2838/1, 2838/2, 2840/1, 2842/8, 2838/4, 2486/8, 2486/13, 2842/8, 2486/11, 2486/10, 2840/6;

- k. o. Lokev: 1931, 1934, 1936, 1941/55, 1941/56, 1941/96, 1941/97, 1941/99, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011/1, 2011/2, 2028, 2031, 2034, 2035, 2037, 2038, 2047, 2048, 2049, 2050, 2051, 2063, 2064, 2065/1, 2065/2, 2066, 2085, 2086, 2087, 2090, 2091, 2092, 2126, 2127, 2128, 2129, 2132, 2133, 2136, 2137, 2138, 2140, 2142/1, 2142/2, 2143, 2144, 2145, 2146, 2147, 2185, 2186, 2187, 2188, 2190/1, 2190/2, 2300/17, 2300/19, 2300/20, 2300/29, 2300/30, 2300/31, 2300/34, 2300/35, 2300/38, 2300/44, 2300/50, 2300/97, 2300/98, 4529/1, 4529/2, 4529/6, 2481, 1632, 1633, 1280/79, 1634/2, 1280/72, 1280/80, 1280/81, 2300/118, 2300/121, 1645/1, 1645/2, 1661/2, 1280/78, 1280/73, 1280/74, 1280/75, 1280/76, 4506/1, 1280/70, 2025, 2300/16, 4530/2, 1941/388, 1941/383, 1941/382, 2069/1, 2066/2, 2065/4, 2300/185, 2300/151, 2009/2, 2025/2, 2300/153, 2028/2, 2300/154, 2037/1, 2038/1, 2300/159, 2090/1, 2091, 2092/2, 2089, 2300/166, 2300/172, 2124, 2300/170, 2186/1, 2185/2, 2300/177, 4506/3, 1941/391;

- k. o. Divača: 1043/13, 1043/14, 1043/15, 1043/16, 1043/22, 1043/23, 1043/9, 1050/1, 1050/5, 552/56, 552/57, 552/58, 552/105, 552/106, 552/116, 552/21, 552/23, 552/52, 552/53, 552/54, 552/87, 776, 777, 778, 780/1, 784, 785, 857, 859, 861, 862, 863, 864, 865, 866, 867, 871/2, 883, 884, 886, 887/1, 887/2, 888/1, 888/2, 888/3, 890, 892/5, 892/4, 942/1, 942/20, 942/19, 942/21, 942/3, 942/2, 942/4, 942/5, 942/6, 942/7, 942/8, 552/86, 766, 767/1, 552/189, 1000/22, 1000/24, 1001/3, 1001/2, 1001/1, 1043/6, 861/2, 942/29, 942/40, 864/2, 942/51, 1043/57, 1043/60, 884/4, 884/7;

- k. o. Plavje: 742/6, 742/7, 744, 742/5, 742/4, 742/3, 742/8, 745/2, 746/1, 1232/1, 1232/2, 1233/1, 1233/3, 1234, 1237/4, 1340/1, 1237/1, 1237/2, 1237/3, 1235/2, 1240/6, 1239/2, 1246/3, 1236/1, 1236/2, 1236/3, 1245/5, 1245/4, 1246/1, 1245/8, 1245/12, 1238/2, 1238/3, 1245/7, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1442, 1443, 1444, 1445, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451, 1452, 1453, 1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1465, 1466, 1467, 745/2, 746/1, 1282, 1078/1, 1077, 1075/3, 1000/1, 1000/2, 1000/3;

- k. o. Škofije: 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1370/2, 1361/10, 1368/1, 1368/2, 1368/3, 1749, 1750, 1582/8, 1582/7, 1582/6, 1582/5, 1582/3, 1582/11, 1589, 1588/2, 1588/3, 1592, 1591, 1593, 1598/2, 1599/2, 1600/1, 1603/1, 1603/2, 1613/1, 1610, 1612, 1587, 1624/1, 1624/2, 1624/3, 1624/4, 1624/5, 1623, 1625/1, 1625/2, 1626, 1630/4, 1629/1, 1629/4, 1630/2, 1588/1;

- k. o. Dekani: 2985/1, 2912, 2913, 2960, 2934/3, 2967, 2001, 2002, 2963, 2964/1, 2972, 2930, 2931, 2961/2, 2966, 2983/1, 2707/1, 2004, 2939, 3049/2, 3060, 3062, 3064, 3077/1, 3078/1, 3082, 3083, 3090/1, 3090/2, 3091, 3095, 2919, 2920, 3005, 2924, 2971, 2944, 2981/1, 2914, 2922, 2923, 2932, 2938, 2941, 3006, 2984/1, 2911, 2890, 2910, 2921, 2918, 2943, 2942, 2730/3, 2731/1, 2736/1, 2736/2, 2736/5, 2736/6, 2737/1, 2737/2, 2737/3, 2738/1, 2738/2, 2739, 2979/1, 3049/3, 3051, 3054/1, 3088/2, 3088/3, 2964/2, 2965, 3104, 3105, 3106, 2915, 2917, 2819/1, 2961/1, 2003, 2005, 2940, 2934/2, 2729, 2959, 2968, 2978, 2980/1, 3089/1, 2734, 2736/3, 2982/1, 3002, 3003, 3004, 2603, 2731/2, 2732/2, 2732/1, 3081, 2955, 3079/1, 2933, 2925, 2916, 3002/2, 2985/4, 3081/7, 2968/2, 2967/2, 2966/2, 2965/2, 2964/4, 2964/7, 2963/2, 3082/2, 2961/6, 2961/4, 2960/2, 2959/3, 2958, 3060/3, 2957, 3078/4, 2954/1, 2956, 2955, 3079/1, 2944/2;

- k. o. Črni Kal: 4041, 2655;

- k. o. Rožar: 2635/5, 244, 245/1, 251/1, 251/2, 2635/3;

- k. o. Tinjan: 1842/2, 790/2, 816/2, 816/3, 790/1, 816/4, 817, 817/2, 1841, 850, 1842/4, 1842/1, 960/1, 1853, 865, 876;

- k. o. Gabrovica: 1/3, 1/5, 1144/1, 1146/1, 1146/3, 1146/5, 1147/1, 1147/10, 1153/2, 1154/3, 1154/5, 1154/6, 1154/8, 1155/3, 1158/1, 1158/2, 1161/3, 1242, 1243, 1244, 1249, 1250, 1251, 1252, 1253, 1254, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262, 1263, 1264/1, 1264/2, 1265/1, 1265/2, 1266/1, 1266/2, 1267/1, 1267/2, 1268/1, 1269, 1273/1, 1274/1, 1275/1, 1276/1, 1277/1, 1278, 1279, 1280, 1281, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1305, 1306, 1307, 1356/1, 1357/1, 1357/2, 1357/3, 1358/1, 1358/2, 1358/3, 1359/1, 1359/2, 1359/3, 1361/2, 1362/1, 1362/2, 1362/3, 1363, 1364, 1365/1, 1366, 1367/1, 1368, 1369, 1371, 1381, 1383, 1384, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1398/1, 1399/1, 17/1, 17/5, 17/9, 2/1, 2/2, 3, 25, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 41/1, 41/3, 42/1, 42/5, 43/12, 43/13, 43/5, 43/6, 44/1, 44/4, 45/1, 45/3, 47/1, 47/3, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48/6, 5, 1172/1, 1172/2, 1422/1, 1422/2, 1422/4, 1422/5, 1424/1, 1424/2, 1425, 1426, 1427, 1428, 1450, 1451, 1452, 1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1461/1, 1448, 1449, 1385, 1386, 1354, 1355, 1360/2, 1360/3, 17/4, 1146/4, 1360/1, 1154/1, 1147/2, 6/1, 1464, 1/4, 1300, 1461/2;

- k. o. Osp: 2785/2, 2812, 2819/1, 2819/2, 755/1, 755/2, 756, 757, 761/1, 761/2, 761/4, 761/5, 761/6, 786/1, 793/1, 796, 797/1, 797/2, 797/3, 797/4, 798/1, 798/2, 798/3, 799/1, 799/2, 809/2, 829, 830, 833, 834, 836, 837, 840, 841, 842, 843/1, 845/1, 845/2, 846, 862/1, 863/1, 863/2, 863/3, 863/4, 863/5, 863/6, 864/2, 866, 867, 868, 870, 876/3, 878, 761/3, 2770, 2778, 2779, 2769, 2768, 2765, 2771/1, 2767, 2764, 2807, 2766, 2808, 2759, 2778, 2758, 2777, 1231, 2809, 2757, 2756, 2810, 2753, 2811, 2752, 2751, 2819/4, 876/1, 915, 916, 2784/2, 2768/2, 2769/3;

- k. o. Bertoki: 5742/1, 5742/2, 5746, 5747/1, 5747/2, 5748, 5751, 5752, 5753, 5754, 5756, 5757, 5758, 5759, 5781, 5782, 5786/2, 5791/1, 5791/2, 5791/3, 5792/2, 5792/3, 5792/5, 5994, 5996/1, 5998, 5999, 6007/2, 6007/3, 6009/3, 6010/1, 6011, 6041/1, 6042/1, 6042/2, 6073/1, 6375/1, 6377, 6317, 6318, 6319, 6320, 6321, 6322, 6364, 6316, 6312, 6310, 6307/1, 6033, 6015/4, 6015/3, 5983/2, 5983/1, 5981/1, 5980/1, 5979/3, 5979/2, 5979/1, 5977/2, 5976/3, 5976/1, 5975/5, 5975/4, 5975/1, 5842/1, 5841/14, 5840/4, 5840/3, 5840/2, 5840/1, 5839, 5837/9, 5837/3, 5837/15, 5837/13, 5837/12, 5837/10, 5836/6, 5836/5, 5836/4, 5836/3, 5836/2, 5836/1, 5835/6, 5835/3, 5833/5, 5833/4, 5833/3, 5833/2, 5833/18, 5833/16, 5833/13, 5833/12, 5833/11, 5833/10, 5833/1, 5832/2, 5832/1, 5831/6, 5831/5, 5831/1, 5825/1, 5824/3, 5824/1, 5823/5, 5823/4, 5823/3, 5823/2, 5823/1, 5822/2, 5821/5, 5820/2, 5821/1, 5821/4, 5750, 5749.

(3) Zaradi izvedbe levega tira se območje drugega (levega

in desnega) tira z vsemi spremljajočimi ureditvami poveča in dodatno obsega naslednje parcele ali dele parcel v naslednjih katastrskih občinah

– k. o. Divača (2452): 552/60, 552/65, 552/68, 552/122, 552/337, 784/2, 788/1, 942/43, 1043/47, 1043/52, 1043/84, 1050/16;

– k. o. Lokev (2459): 1280/242, 1280/248;

– k. o. Plavje (2589): 742/23, 744/2, 745/1, 746/2, 747/2, 1236/6, 1245/13, 1245/15, 1245/20, 1245/22, 1245/24, 1246/5, 1340/8, 1422/3, 1423/3, 1424/3, 1425/3, 1429/2, 1430/2, 1431/2, 1431/3, 1433/2, 1433/3, 1434/2, 1434/3, 1435/2, 1435/3, 1436/2, 1437/2, 1438/2, 1438/3, 1439/2, 1440/1, 1441/2, 1442/2, 1443/2, 1443/3, 1444/2, 1444/3, 1445/2, 1446/2, 1447/2, 1447/3, 1448/2, 1450/2, 1451/2, 1452/2, 1453/2, 1454/2, 1455/2, 1456/2, 1458/2, 1459/2, 1460/2, 1465/2, 1465/3, 1467/2;

– k. o. Tinjan (2596): 790/4, 790/8, 792, 816/8, 816/10;

– k. o. Osp (2597): 1200, 1201, 1202/1, 1202/2, 1203/1, 1203/2, 1204/1, 1205, 1206/1, 1207/5, 1208, 1209/1, 1230/1, 1230/2, 1231/2, 1293, 1296, 1298/1, 1299, 1300/1, 1300/2, 1305, 1403, 1404, 1405/1, 1405/2, 1405/3, 1406/1, 1406/2, 1406/3, 1407, 1408, 1411/2, 1411/3, 1411/4, 1412/1, 1412/3, 1412/4, 1423/3, 1423/4, 1423/5, 1423/6, 1423/7, 1426, 1427, 1430/1, 1432, 1441/3, 1441/4, 1446/1, 1471/3, 1491/1, 1491/2, 1857/2, 1858/2, 2751/2, 2752/3, 2753/2, 2754, 2756/2, 2756/4, 2757/2, 2758/2, 2758/3, 2765/2, 2767/2, 2770/2, 2770/3, 2771/17, 2771/18, 2775, 2777/2, 2778/10, 2778/14, 2779/3, 2780/1, 2780/3, 2781/1, 2782, 2798, 2799, 2800/2, 2800/3, 2808/3, 2809/1, 2809/5, 2810/5, 2811/3, 2811/5;

– k. o. Gabrovica (2601): 1/4, 1/10, 1/13, 2/8, 3/2, 5/2, 8/1, 18, 20, 21/1, 21/2, 22, 24, 25/2, 27, 28, 30/2, 31/2, 32/2, 33/4, 34/2, 36/2, 37/2, 38/2, 39/2, 40/2, 41/2, 41/5, 1147/14, 1147/19, 1154/9, 1154/14, 1158/5, 1242/2, 1243/2, 1244/4, 1255/2, 1256/2, 1257/2, 1258/2, 1259/2, 1260/2, 1261/3, 1262/3, 1359/4, 1359/6, 1359/12, 1359/14, 1359/16, 1359/18, 1359/20, 1359/22, 1361/1, 1361/5, 1361/7, 1361/11, 1362/4, 1362/5, 1362/7, 1362/9, 1362/11, 1362/14, 1362/16, 1363/2, 1365/3, 1365/4, 1365/8, 1385/6, 1392/4, 1393/2, 1399/5, 1400/3, 1400/4;

– k. o. Rožar (2602): 276/3, 276/6, 276/7, 284/13, 284/14, 284/23, 284/24, 284/27, 285/1, 285/4, 286/1, 286/3, 287, 366/1, 366/2, 369/1, 370/1, 371/1, 371/2, 371/5, 371/6, 372/1, 374/1, 375/1, 376/1, 377/1, 378/2, 382/2, 383/1, 384/1, 385/3, 385/4, 386/4, 664/1, 665/1, 667/1, 667/4, 667/5, 667/9, 667/10, 667/11, 668/1, 668/2, 668/3, 682/4, 682/5, 683/2, 683/6, 684/1, 685/1, 685/4, 685/5, 720/1, 720/2, 720/3, 720/5, 726/34, 726/36, 726/37, 726/38, 726/40, 726/42, 726/44, 726/45, 726/46, 726/47, 726/60, 726/61, 1046/1, 1046/2, 2631/3, 2631/4, 2631/6, 2635/1, 2635/4, 2636/1, 2636/2, 2636/3, 2636/4, 2636/5, 2636/6, 2640/25;

– k. o. Dekani (2603): 2925/1, 2926, 2930/5, 2931/2, 2932/2, 2933/2, 2934/1, 2934/5, 2934/6, 2937, 2938/2, 2939/2, 2940/1, 2958/2, 2959/2, 2959/5, 2960/4, 2961/8, 2961/10, 2963/3, 2963/5, 2964/5, 2964/8, 2964/10, 2964/12, 2965/3, 2965/5, 2966/3, 2966/5, 2967/3, 2967/5, 2968/3, 2971/4, 2982/4, 2983/4, 2984/4, 2985/6, 2986/1, 3060/2, 3062/2, 3064/1, 3081/9, 3082/3, 3082/5, 3083/2, 3106/1.

(4) Območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture obsega naslednje parcele ali dele parcel v naslednjih katastrskih občinah

a) elektrika

- k. o. Lokev: 1934, 2300/44, 2008, 2300/19, 2031, 2300/29, 2300/31, 2007, 2300/50, 2300/20, 2035, 2300/20, 2089, 2300/30, 2051, 2052, 2049, 2034, 2025, 2010, 2011/1, 2011/2, 4529/7, 2128;

- k. o. Gabrovica: 1281, 1144/1, 1293, 1308/1, 1226/2, 1307, 1306, 1227, 1244, 1243, 1294, 1161/3, 1228, 1244/4, 1255/4, 1244/5, 1243/2, 1243/3;

- k. o. Dekani: 2980/2, 2973, 3084, 2981/2, 2980/2, 2918, 2919, 2920, 2921, 2922, 2923, 2924, 2925/2, 2925/1, 2707/4, 2707/5, 2800/5, 2800/4, 2800/7, 3054/6, 3053, 2758/1;

- k. o. Divača: 552/155, 552/181, 552/296, 552/345, 552/360, 599/2, 600/3, 601/4, 602/4, 602/5, 1042/23, 1043/55, 1043/57, 1043/60, 1084;

b) vodovod

- k. o. Lokev: 2300/31, 2300/35, 2300/34, 2146, 2142/2, 2186, 2190/1, 2138, 2300/30, 2190/1, 2190/2, 2186, 2133, 4529/2, 2065/1, 2066, 1941/96, 2063, 4529/1;

- k. o. Gabrovica: 1363, 1364, 1362/1, 2/3, 2/6, 8/8, 8/12, 8/13, 6/14, 1464/2, 49/4;

- k. o. Osp: 2769, 2767;

- k. o. Bertoki: 6011/2, 6065, 6039;

c) telekomunikacijski vodi

- k. o. Gabrovica: 1358/3, 1359/3, 1359/1, 17/1, 17/9, 17/5, 1147/8;

- k. o. Rožar: 2640/8, 2358/2, 2358/1.

(5) Območje deponij obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah

a) trajna deponija viškov materiala na lokaciji Ankaranske Bonifike

- k.o. Ankaran

799/1, 799/4, 890, 891, 6073/1;

b) trajna deponija viškov materiala na lokaciji opuščenega laporokopa ob stari Šmarski cesti

- k.o. Semedela

1613, 1614/1, 1625, 1628, 1629, 1630, 3259, 3260, 3260, 3261, 3261, 3262, 3266, 3263/2, 4602/1.

(6) Območja predorskih cevi, katerih zunanji radij je 4,55 m, so definirana z vstopnim in izstopnim portalom

– predorska cev T1: vstopni portal v km 2+980, kota nivelete +407.617, izstopni portal v km 9+680, kota nivelete +293.717;

– predorska cev T2: vstopni portal v km 9+930, kota nivelete +289.467, izstopni portal v km 15+915, kota nivelete +191.922;

– predorska cev T3: vstopni portal v km 16+760, kota nivelete +177.557, izstopni portal v km 17+090, kota nivelete +171.947;

– predorska cev T4: vstopni portal v km 17+215, kota nivelete +169.822, izstopni portal v km 19+162, kota nivelete +136.723;

– predorska cev T5: vstopni portal v km 19+205, kota nivelete +135.992, izstopni portal v km 19+320, kota nivelete +134.037;

– predorska cev T6: vstopni portal v km 19+365, kota nivelete +133.272, izstopni portal v km 19+700, kota nivelete +127.577;

– predorska cev T7: vstopni portal v km 19+870, kota nivelete +124.687, izstopni portal v km 21+020, kota nivelete +105.137;

– predorska cev T8: vstopni portal v km 22+280, kota nivelete +33.717, izstopni portal v km 26+040, kota nivelete +19.797;

– predorska cev T1L: vstopni portal v km 2+967, izstopni portal v km 9+648;

– predorska cev T1A: vstopni portal v km 9+765, izstopni portal v km 9+845;

– predorska cev T2L: vstopni portal v km 9+929, izstopni portal v km 15+971;

– predorska cev T3-6L: vstopni portal v km 16+620, izstopni

portal v km 19+820;

– predorska cev T7L: vstopni portal v km 19+945, izstopni portal v km 21+073;

– predorska cev T8L: vstopni portal v km 22+301, izstopni portal v km 26+120.

(7) Območje vhoda v Krajinski park Beka – Soteska Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem (v nadaljnjem besedilu: Krajinski park Beka) obsega naslednje parcele v naslednji katastrski občini

- k. o. Ocizla: 3920/3, 3920/4 in *211.

3.a člen

(omejena raba)

V koridorju predvidenega kablovoda do RTP Dekani se po končani gradnji vzpostavi prvotno stanje. Upoštevajo se pogoji omejene rabe skladno s predpisi.

4. člen

(funkcije ureditvenega območja)

Ureditveno območje obsega

a) območje drugega tira železniške proge z vsemi objekti in ureditvami,

b) območje ureditve robnega prostora; gozdnih, kmetijskih, poseljenih površin in drugih kontaktnih območij,

c) območja ureditve obstoječih vodotokov in jarkov,

d) območja prestavitev in ureditev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov in naprav,

e) območja prestavitev in ureditev cest in poti,

f) območja ukrepov za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin,

g) območja sanacij melioracijskega sistema,

h) območja trajnih odlagališč presežka materiala na lokaciji opuščenega laporokopa ob stari Šmarski cesti in Ankaranske Bonifike,

i) območja ureditve gradbiščni platojev pri Mihelah in Dekanih,

j) območja začasnih ureditev (dostopnih poti, ki se po končani gradnji rekultivirajo).

4.a člen

(gradnja na območju kamnoloma Črni Kal – Črnotiče)

(1) Nad traso drugega tira je na območju med km 14 in km 15 obstoječ pridobivalni prostor kamnoloma Črni Kal – Črnotiče

(prikazano v grafičnem delu na listu št. 1.8).

(2) Pod območjem rudniškega prostora se predorska cev po potrebi dodatno statično ojača, kar se preveri v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3) Za navedeno območje se investitor železniške proge s koncesionarjem dogovori o uskladitvi izvajanja del.

III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

5. člen

(potek trase drugega tira železniške proge)

(1) Trasa drugega tira železniške proge se prične v Divači, kjer se navezuje na izvozni del postaje Divača in poteka

do Kopra, kjer se trasa zaključi na cepišču Bivje. Dolžina odseka drugega tira železniške proge je 27,101 km (desni tir) in 26,948 km (levi tir).

(2) Odsek desnega tira Divača–Koper se prične v km 0+790 za postajo Divača in poteka v nasipu v dolžini 535 m, nato pa v vkopu v dolžini 1625 m. Vkop se na dolžini 105 m pred portalom prvega predora razširi na 40 m, tako da je čelo useka dovolj široko za vstop v predor levega tira. Do razširjenega

useka je speljana servisna cesta. Trasa v km 2+980 preide v 6700 m dolg predor. V zgornjem delu doline Glinščice, v km 9+680, trasa preide na površje. Dolino Glinščice prečka z dvema mostovoma. Pred obema portaloma sta načrtovana servisna oziroma varnostna platoja, do kjer je speljana tudi servisna cesta. V km 9+930 je portal z vstopom v 5985 m dolg predor. V začetnem delu predora trasa poteka v loku z radijem 1500 m, nato pa v večini predora v premi. V zadnjem delu preme

je načrtovano izogibališče z osjo v km 14+300 in koristno dolžino 750 m. Na tem mestu se predor razširi. Prehitevalni tir poteka desno od glavnega na medosni razdalji 4,75 m. Na začetku in koncu izogibališča se nagib nivelete ublaži iz nagiba 17‰ na 10‰. Na drugi strani izogibališča je načrtovan 50 m dolg slepi tir, ki služi kot ščitni oziroma parkirni tir.

(3) V zadnjem delu predora proga poteka v desnem loku. V km 15+915 se predor konča, za portalom je načrtovan servisni plato. Ob platoju je elektro napajalna postaja (v nadaljnjem besedilu: ENP) za potrebe napajanja železniške električne vozne mreže.

(4) Za platojem trasa preide na 440 m dolg viadukt in v dolgem loku zaobide Gabrovico pod Črnim Kalom. Na viaduktu proga poteka pod črnokalskim avtocestnim viaduktom.

(5) Trasa nato poteka skoraj v celoti v predorih T3, T4, T5 in T6 po jugozahodnemu pobočju Osapske doline. Do platojev pred predori bodo speljane gradbene in servisne ceste. Potek v pobočju Tinjana nad Osapsko dolino trasa zaključi v km 19+870 in se v predoru T7 usmeri proti jugu. Z zadnjim, 640m dolgim, viaduktom proga preči dolino Vinjanskega potoka in se približa državni meji.

(6) Za viaduktom proga preide v zadnji predor T8. Trasa poteka v dolgem levem loku pod Plavjem in v zaledju Zgornjih in Spodnjih Škofij. V zadnjem delu predora proga poteka v ostrejši desni krivini, ki bo omogočala hitrost 120 km/h. V zaledju Dekanov, za glavno cesto, proga preide na površje. Predusek predora je razširjen, servisna cesta je speljana do obeh platojev na začetku in koncu tega predora. Trasa nadaljuje potek po dolini Rižane, naklon 17 ‰ se ublaži. Proga preide v nasip in se približa trasi obstoječe železniške proge ter poteka ob njej do cepišča Bivje. Ob mestu združenja obeh tirov je načrtovana nova ENP Dekani.

(7) Na zadnjem odseku proga križa lokalno cesto in poljsko pot. Proga premosti Rižano z novim mostom, ki bo postavljen tik ob obstoječem. Na zadnjem delu skupnega poteka je načrtovana vgradnja kretniške zveze. Na cepišču Bivje v km 28+091 se potek novega drugega tira zaključi in naveže na tovorno postajo Koper.

(8) Drugi tir železniške proge se načrtuje z elementi, ki bodo dovoljevali hitrost potniških vlakov do 160 km/h, z maksimalnimi vzponi nove proge 17 ‰.

(9) Nova proga je projektirana za osne obremenitve 225 KN/os oziroma 80 KN/m. Novi drugi tir bo elektrificiran.

(10) Levi tir je umeščen ob desnem tiru in poteka od postaje Divača do predora T1L dolžine 6681 m najprej po nasipu in nato v vkopu. Po izstopu iz predora levi tir dolino Glinščice preči z mostom dolžine 64 m, tremi galerijami (dolžine 35,5 m, 16,8 m in 84,5 m) in krajšim predorom dolžine 80 m. Trasa levega tira se nadaljuje z daljšim predorom T2L dolžine 6042 m. Po izstopu iz predora levi tir križa avtocesto pod njenim

viaduktom med stebroma 6 in 7 z železniškim viaduktom Gabrovica V1L dolžine 352 m. Zaradi umestitve levega tira se na tem območju uredi dostopna cesta T-2b2 dolžine 258 m z viaduktom dolžine 112 m. Za viaduktom Gabrovica preide trasa levega tira v predor T3-6L dolžine 3200 m, ki ima štiri stranske prehode. Za potrebe dostopa do vstopnega portala v predor se uredita dostopni cesti T-3a2 in T-3a2a. Nad predorom T3-6L se izvedeta dve nizki nadkritji (v km 19+260 dolžine 35 m ter v km 20+420 dolžine 30 m). Med predoroma T3-6L in T7L na levem tiru oziroma med predoroma T6 in T7 na desnem tiru se izvede križiščna tirna zveza za prehajanje vlakov med obema tiroma. Plato T67 se uredi tako, da so vsi tiri v eni ravnini brez vertikalnih lomov. Za dostop se uredi cesta T6T7 dolžine 902 m. Za predorom T7L dolžine 1127 m poteka proga nekaj časa po pobočju Vinjana, delno se prestavi cesta T-8a, med tiroma pa se vzpostavi ravna površina z vmesnim jarkom. Levi tir prečka dolino Vinjanskega potoka z viaduktom V2L dolžine 708 m, preuredi se servisna cesta T-8a. Sledi predor T8L dolžine 3818 m. Po izstopu iz predora se na območju ENP Dekani levi tir naveže na traso obstoječega tira. Ob desnem tiru in preko portalov predorov T8 in T8L se za potrebe vzdrževanja uredi makadamska pešpot v dolžini 526 m.

6. člen

(elementi trase drugega tira železniške proge)

Elementi trase drugega tira železniške proge so

– dolžina trase (km): 27,101 (desni tir), 26,948 (levi tir),

– Vmax (km/h): 160 (desni in levi tir),

– Rmin (m), h=160 km/h 1: 404,3 (desni tir), 1,379 (levi tir),

– Rmin (m): 600 (desni in levi tir),

– i max (‰): 17 (desni tir), 17,23 (levi tir),

– število predorov: 8 (desni tir), 6 (levi tir),

– skupna dolžina žel. predorov (km): 20,322 (desni tir), 20,950 (levi tir),

– število viaduktov: 2 (desni in levi tir),

– skupna dolžina žel. viaduktov (km): 1,080 (desni tir), 1,060 (levi tir).

6.a člen

(postaja Divača)

(1) Na postaji Divača se izvede oporni zid nad progo dolžine 63 m in višine 7 m. Na oporni zid se postavi protihrupna ograja višine 2,5 m.

(2) Ob Kraški cesti se izvede težnostni podporni zid v dolžini 23 m in višine 3 m. Na zid se postavi kovinska palična ograja v višini 1,1 m.

7. člen

(deviacija obstoječe proge)

(1) Zaradi izgradnje drugega tira je treba izvesti deviacijo obstoječe proge od km 0+946 do km 1+775. S tem sta oba tira urejena tako, da je omogočena leva vožnja, z deviacijo pa se izognemo izvennivojskemu križanju obeh tirov.

(2) Obstoječi tir se takoj za koncem kretnice dvojne kretniške zveze od km 0+945 najprej prestavi na dolžini 830 m. V levi krivini z radiem R = 2500 m, dolžine 333 m se deviirani obstoječi tir odmakne od novega. Prestavljeni obstoječi tir se nato v levi krivini z radiem R = 300 m, dolžine 318 m preusmeri proti jugovzhodu in v km 1+775 (stacionaža obstoječe proge km 1+587) za koncem loka zopet doseže obstoječo pozicijo tira. Deviirani tir na celotni dolžini poteka v nasipih.

8. člen

(predori)

(1) Na trasi drugega tira železniške povezave je načrtovana

gradnja štirinajstih predorov.

(2) Trasa desnega tira poteka po teh predorih

– predor T1: od km 2+980 do km 9+680 dolžine 6700 m;

– predor T2: od km 9+930 do km 15+915 dolžine 5985 m;

– predor T3: od km 16+760 do km 17+090 dolžine 330 m;

– predor T4: od km 17+215 do km 19+162 dolžine 1947 m;

– predor T5: od km 19+205 do km 19+320 dolžine 115 m;

– predor T6: od km 19+365 do km 19+700 dolžine 335 m;

– predor T7: od km 19+870 do km 21+020 dolžine 1150 m;

– predor T8: od km 22+280 do km 26+040 dolžine 3760 m.

(3) Trasa levega tira poteka po teh predorih

– predor T1L: od km 2+967 do km 9+648 dolžine 6681 m;

– predor T1A: od km 9+765 do km 9+845 dolžine 80 m;

– predor T2L: od km 9+929 do km 15+971 dolžine 6042 m;

– predor T3-6L: od km 16+620 do km 19+820 dolžine 3200 m;

– predor T7L: od km 19+945 do km 21+073 dolžine 1127 m;

– predor T8L: od km 22+301 do km 26+120 dolžine 3818 m.

(4) V predorih, ki so daljši od 1000 m in krajši od 2000 m, se zgradijo izstopne predorske cevi, ki povezujejo predor in površino

– izhodna predorska cev IPC-T-4a: desni tir v km 17+875, dolžine 60 m; levi tir v km 17+946, podaljšanje v dolžini 30 m;

– izhodna predorska cev IPC-T-4b: desni tir v km 18+535, dolžine 150 m; levi tir v km 18+623 podaljšanje v dolžini 20 m;

– izhodna predorska cev IPC-T7: desni tir v km 20+447, dolžine 162 m; levi tir v km 20+532, podaljšanje v dolžini 10 m;

– izhodna predorska cev IPC-T3-6L-A: levi tir v km 17+248, dolžine 27 m;

– izhodna predorska cev IPC-T3-6L-B: levi tir v km 19+268, dolžine 15 m.

9. člen

(ureditve platojev)

(1) Pri izgradnji in obratovanju železniških predorov je zagotovljen nivojski prehod intervencijskih vozil iz platoja pred portalom v predor. To je zagotovljeno z vgradnjo montažnih gumijastih plošč.

(2) Platoji pred portali predorov

- plato pred portalom predora T1: 26 m×93 m, asfaltirano 2420 m 2 , montažni prehod – gumi izvedba, l = 15,0 m, dostop po servisni cesti T-1a;

- plato pred izhodnim portalom predora T1: 28 m×75 m, asfaltirano 2140 m 2 , montažni prehod-gumi izvedba, l =15,0 m, dostop po servisni cesti T-1b2;

- plato pred portalom predora T2: 11-5 5m×110 m, asfaltirano 2900 m 2 , montažni prehod – gumi izvedba, l = 15,0 m, cesta ob tiru (asfaltirana l = 60 m, š = 3,0 m);

- plato pred izstopnim portalom predora T2: 53 m×240 m, asfaltiran v celoti, zgrajen tudi za potrebe postavitve gradbišča predora;

- plato pred portalom predora T3: 7-23 m×60 m, od ceste T-3, ki bo vodila do izstopnega platoja predora T3, do platoja pred vhodnim portalom bo zgrajena cesta T-3a, dolžine 157 m;

- plato med portaloma predora T3 in T4: 30-40 m×125 m, asfaltirano 230 m 2 , ostalo makadam, montažni prehod-gumi izvedba, l =15 m, dostop po cesti T-3a;

- plato med portaloma predora T4 in T5: 31 m×33-55 m, asfaltirano 1000 m 2 , montažni prehod-gumi izvedba, l = 15 m, dostop po servisni cesti T-5;

- plato med portaloma predora T5 in T6: 30 m×20 m, makadam, dostop po servisni cesti T-5 in cesti T-6;

– plato med portaloma predora T6 in T7 oziroma T3-6L in T7L: 40 m×170 m, asfaltirano 5430 m 2 , montažni prehod – gumi izvedba, 8 x L = 15,0 m, dostop po servisni cesti T6-T7 ter servisnih cestah T-6 in T-7a;

– plato pred izstopnima portaloma predorov T7 in T7L: 80 m×38 m, asfaltirano 2700 m 2 , montažni prehod – gumi izvedba, L = 80 m, dostop po predhodno zgrajeni servisni cesti T-7b;

– plato pred severnim portalom predora T8: 48 m×49 m, asfaltirano 1890 m 2 , montažni prehod – gumi izvedba, l = 50 m, dostop po servisni cesti T-8a;

– plato pred vhodnim portalom predora T3-6L: 48 m×55 m, asfaltirano 1560 m 2 , montažni prehod – gumi izvedba, L = 50,0 m, dostop po novi servisni cesti T-3a2 ter predhodno zgrajeni cesti T3a.

(3) Platoji pred izhodnimi predorskimi cevmi

- plato pred izhodno predorsko cevjo IPC-T4A, 30 m ×50 m, dostop po cesti T-4b;

- plato pred izhodno predorsko cevjo IPC-T4B, 30 m×50 m, dostop po cesti T-4b;

- plato pred izhodno predorsko cevjo IPC-T7, 60 m×25 m, dostop po cesti T-7d.

10. člen

(premostitveni objekti)

(1) Na trasi desnega tira železniške proge so načrtovani naslednji objekti

a) mostovi

- most čez pritok Glinščice med profili P50 in P53 servisne ceste T-1b2, dolžina 30 m,

- most čez Rižano: v km 27+244 železniške proge Koper–Divača, dolžina 10,30 m,

- most čez Glinščico M1-D, dolžina 60 m,

- most čez pritok Glinščice M2-D, dolžina 90 m;

b) viadukti

- viadukt pod Nasircem: obnova viadukta opuščene proge Hrpelje-Kozina–Trst–cesta T-1b1, v km 1+100, dolžina 90 m,

- viadukt V1, Gabrovica: v km 16+182 do 16+602, dolžina 420 m,

- viadukt V2: v km 21+594 do km 22+224, dolžina 630 m;

c) nadvozi

- nadvoz N1: v km 0,1+67 deviacije regionalne ceste Divača–Lokev, dolžina 28 m z enostranskim pločnikom;

d) podvozi

- podvoz P1: v km 26+832 železniške proge Koper–Divača, dolžina 5 m,

- podvoz P2: v km 27+355 železniške proge Koper–Divača, dolžina 13 m;

e) galerije

- galerija GT5: v km 19+193 do km 19+205, dolžine 12 m,

- galerija GT6: v km 19+350 do km 19+365, dolžine 15 m.

f) podhodi

– podhod za pešce in kolesarje v km 1+250, dolžine 42 m.

(2) Na trasi levega tira železniške proge so načrtovani naslednji objekti

a) mostovi

– most Glinščica 1L: med km 9+683 in km 9+748, dolžina 64 m;

b) viadukti

– viadukt V1L, viadukt Gabrovica: med km 16+214 in km 16+566, dolžina 352 m,

– viadukt V2L, viadukt Vinjan: med km 21+564 in km 22+273, dolžina 708 m;

c) galerije

– galerija T1L: med km 9+648 in km 9+683, dolžina 36 m,

– galerija T1A-1: med km 9+748 in km 9+765, dolžina 17 m,

– galerija T1A-2: med km 9+845 in km 9+929, dolžina 85 m.

(3) Na dostopnih cestah se zgradita

– most preko Osapske reke na dostopni cesti T-7e, dolžina 15,4 m in

– viadukt na dostopni cesti T-2b2, dolžina 112,2 m.

11. člen

(deviacije cest in ostale ureditve na cestnem omrežju)

(1) Investitor v času gradnje in v času obratovanja zagotovi dostop do vseh objektov in zemljišč. V primeru, da se med in po končani gradnji na terenu pokaže potreba po dostopu do objektov ali zemljišč, investitor zagotovi dodaten dostop.

(2) Na območju drugega tira so načrtovane nove oziroma

rekonstruirane obstoječe ceste. Ceste petkrat izvennivojsko križajo projektirani drugi tir. Ostale se zgradijo za potrebe gradnje

proge, predorov in viaduktov.

(3) Zaradi izgradnje desnega tira se izvede nove oziroma rekonstruira naslednje ceste

a) Cesta T-1a: cestna povezava preko železniškega predora T1. Povezuje obstoječo regionalno cesto R I–250 s platojem pred vhodnim portalom predora T1, dolžine 640 m, normalni prečni profil (v nadaljnjem besedilu NPP) sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m in bankina 2×1,00 m. Na regionalni cesti se izvedejo dodatni vozni pasovi za leve zavijalce. Na cesto T-1a se z dvema krakoma v km 0,1+20,00 priključi obstoječa makadamska cesta.

b) Cesta V-1: obnovljeni del obstoječe makadamske poti, ki se začne na obstoječi lokalni cesti in se konča pri novoprojektiranem vodohramu, dolžine 142 m, NPP sestavlja asfaltirano vozišče 3,00 m in bankina 2×0,50 m. Priključi se na obstoječo lokalno cesto.

c) Cesta T-1b1: povezovalna cesta med lokalno cesto Kozina–Klanec in cesto T-1b2 ter začasno deponijo izkopanega materiala, dolžine 2900 m, NPP sestavlja asfaltirano vozišče 3,00 m, bankina 0,50 m, mulda 0,50 m in berma 0,50 m, na mestu izogibališč pa vozišče 3,00 m + 2,00 m, bankina 0,50 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Z obravnavane ceste se odcepi cesta T-1b2. Po zaključeni gradnji trase se cesta nameni za potrebe vzdrževanja in reševanja iz predorov ter peš in kolesarske poti. Cesta se uporablja tudi kot protipožarna preseka.

č) Cesta T-1b2: dostopna pot do platoja ob izstopnem portalu tunela T1 in povezuje, v navezavi s cesto T-1b1, navedeni plato s Kozino, dolžine 1240 m, NNP sestavlja asfaltno vozišče 3,00 m, bankina 1,00 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Cesta se navezuje preko križišča na cesto T-1b1.

d) Cesta N-1: izvennivojsko križanje regionalne ceste I. reda št. 205 Divača–Lokev–Lipica, dolžina deviacije je 375 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×3,00 m, robni pas 2×0,30 m in bankina 2×1,00 m. Rekonstruira se štiri poljske poti in uredi priključke na regionalno cesto v km 0+034, km 0+135, km 0+190 ter zgradi nov nadvoz N-1.

e) Cesta N-1-levo: dostopna pot na levi strani železniške proge z odcepom na regionalni cesti, dolžina 501 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m, bankina 2×0,50 m. Na traso se priključujejo trije poljski priključki in sicer v km 0+132, km 0+365 in km 0+374. Zgradi se tri prepuste.

f) Cesta T-2b: dostopna pot do platoja Črni Kal ter do portala predora T-2, dolžine 300 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,75 m, robni pas 2×0,20 m, bankina 0,80 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m.

g) Cesta T-3: dostopna cesta do zahodnega portala in platoja predora T-3, dolžine 757 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 0,50 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Z obravnavane ceste se odcepi cesta T-3a. Zgradi se tri prepuste.

h) Cesta T-3a: dostopna cesta do vzhodnega portala in platoja predora T-3, dolžine 156 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2x1,50 m, bankina 0,50 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m.

i) Cesta T-4a: dostopna cesta do vodohrana za potrebe predora T-4, dolžine 400 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 1,00 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Z obravnavane ceste se odcepi cesta T-4c. Zgradi se tri prepuste.

j) Cesta T-4b: dostopna cesta do obeh reševalnih platojev iz predora T-4, ki ju povezuje, dolžina 1000 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50m, bankina 1,00 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Z obravnavane ceste se odcepi cesta T-4c, zgradi se več propustov.

k) Cesta T-4c: dostopna cesta do obeh reševalnih platojev iz predora T-4 in povezuje cesti T-4a in T-4b, dolžine 500 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 1,00 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Cesta se odcepi od ceste T-4a in se priključi na cesto T-4b, zgradijo se propusti.

l) Cesta T-5: vzporedna cestna povezava z železniškim predorom T5, povezuje plato med tunelom T4 in T5 s platojem med predoroma T5 in T6, dolžine 177 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 2×1,00 m.

m) Cesta T-6: vzporedna cestna povezava z železniškim predorom T6, povezuje plato med predoroma T5 in T6 s platojem med predoroma T6 in T7, dolžine 584 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 2×1,00 m.

n) Cesta T-7: cestna povezava preko železniškega predora T7, povezuje stičišče obstoječih gozdnih poti in ceste T-7b z glavno cesto v Osapski dolini, dolžine 1268 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 2×1,00 m. Na cesto se z dvema krakoma priključi v km 0,9+80,00 cesta T-7a.

o) Cesta T-7c: povezava med cesto T-7 in vodohranom predora T7, dolžine 290 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 3,00 m, bankina 2x 0,50 m.

p) Cesta T-7d: povezava med cesto T-7 in platojem pred izhodno predorsko cevjo IPC-T7, dolžine 110 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 2×1,00 m.

r) Cesta T-7a: vzporedna cestna povezava z železniškim predorom T7 in povezuje plato med predoroma T6 in T7 z glavno cesto T-7, dolžine 513 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 2×1,00 m. Cesta se z dvema krakoma priključi na cesto T-7.

s) Cesta T-7b: vzporedna cestna povezava z železniškim predorom T7 in povezuje plato na koncu predora T7 in cesto T-7, dolžine 560 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,50 m, bankina 2×1,00 m. Cesta se priključi na cesto T-7.

š) Cesta T-8a: dostopna cesta do vzhodnega portala in platoja predora T-8, viadukta V2 ter zahodnega portala in platoja predora T-7, dolžine 1732 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,75 m, bankina 1,00 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Na cestni povezavi so načrtovani prepusti.

t) Cesta T-8b: dostopna cesta do zahodnega portala in platoja predora T8 in se navezuje na glavno cesto G I-10, odsek Rižana–križišče Dekani, dolžine 344 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2×2,75 m, bankina 1,00 m, mulda 0,50 m, berma 0,50 m. Na cestni povezavi so načrtovani prepusti.

u) Cesta P-1: izvennivojsko križanje poljske poti v km 26+832 železniške proge, dolžina rekonstrukcije je 200 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 3,00 m, bankina 0,50 m, mulda 0,50 m. Na trasi sta dva priključka v km 0+032 in km 0+160, načrtovan je podvoz P-1, prestavitev obstoječih jarkov in izgradnja prepusta.

v) Cesta P-2: izvennivojsko križanje lokalne ceste Srmin–Pobegi, dolžina rekonstrukcije je 156 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 4,00 m, mulda 2×0,50 m, berma 2×0,50 m. Na traso se priključuje poljska pot, načrtovan je podvoz P-2 in prepust.

z) Cesta T-1b »Lokev«: dostopna pot do zemljišč ob progi, dolžine 1068 m, NPP sestavljajo makadamsko vozišče 3,5 m, bankina 2 x 0,5 m, z navezavo na cesto T-1a v dolžini 72 m za dostop do portala predora T1. Zgradijo se prepusti.

ž) Cesta T-2a1: pristopna cesta iz Beke, dolžine 1220 m, NPP sestavljajo asfaltno vozišče, vozni pas 3 m, bankina 0,5 m in povozna mulda 0,5 m. Vzdolž trase so predvidena tri izogibališča širine 2 m. Zgradijo se prepusti. Po končani gradnji se na cesti omeji dostop za potrebe železnice in lokalnega prebivalstva.

aa) Cesta T4-T7: dostopna cesta kot povezava med začetkom ceste T-4a (pri vodohranu T4) do T-7c (pri vodohranu T7), dolžine 2069 m, NPP sestavljajo asfaltno vozišče 2×2,5 m, bankina 1 m, mulda 0,5 m, berma 0,5 m. Uredi se ustrezno odvodnjavanje, pred vtoki v prepuste se predvidijo ukrepi, ki ob neurju preprečijo njihovo zamašitev. Asfaltne mulde morajo biti povozne.

ab) Cesta T-8c »Dekani«: dostopna pot dolžine 382 m, NPP makadamsko vozišče 3,5 m, bankina 2 x 0,5 m, ki se navezuje na deviacijo T-8b. Zgradijo se prepusti.

(4) V času gradnje so dostopne ceste na območju Tinjana načrtovane kot dvopasovne ceste (T-4a, T-4b, T-4c, T-5, T-6, T-7, T-7a, T-7d), ki pa se bodo po končani gradnji uredile tako, da bodo v končnem stanju enopasovne ceste z izogibališči.

(5) Na območju Glinščice se uredi začasna gradbiščna cesta T-1c, NPP: 4 m, dolžine 625 m. Po končani gradnji je treba cesto odstraniti in rekultivirati (vzpostavitev v prvotno stanje).

(6) Na območju Škofijskega potoka se uredi začasna dostopna cesta ob obstoječi strugi potoka izven priobalnega pasu v dolžini 500 m. Posegov v strugo mora biti čim manj, betoniranje struge ni dovoljeno, po omočeni strugi vožnja ni dovoljena. Po končani gradnji se na območju vzpostavi prvotno stanje.

(7) Zaradi izgradnje levega tira se izvedejo nove oziroma rekonstruirajo naslednje ceste

a) Cesta T-2b2: povezava med dostopno cesto T-2b in platojem izstopnega portala predora T2; novogradnja v dolžini 276 m; NPP 7,2 m;

b) Cesta T-3a2: dostop do vstopnega portala predora T3-6L (smer Divača) in do delavnice viadukta V1L; novogradnja v dolžini 535 m; NPP 7,2 m;

c) Cesta T6-T7: dostop do platoja T3-6L in T7L; novogradnja

v dolžini 902 m; NPP 7,2 m;

d) Cesta T7e: obvozna pot povezuje regionalno cesto R3-627 in dostopno cesto T-7; novogradnja v dolžini 642 m; NPP 7,0 m;

e) Cesta T8aS: zaradi umestitve viadukta V2L se dostopno

cesto delno prestavi v dolžini 1395 m; celotna dolžina znaša 1769 m; NPP 7,2 m;

f) Cesta DP-1S: delna prestavitev poljske poti za dostope do zemljišč v dolžini 223 m; NPP 4,0 m;

g) cesta Stepani: ureditev dostopne ceste z navezavo na dostopno cesto T4-a v dolžini 831 m; NPP 7,0 m;

h) makadamska peš/kolesarska povezava od novega podhoda pod železniško progo proti Divaški jami v dolžini približno

160 m (nadomestitev prekinjene poti);

i) vzdrževalna makadamska pot od ceste DP-2 do portala predora T8 v dolžini približno 526 m.

(8) Regionalna cesta R1-205/1026 Divača – Lipica: na območju priključka Divaška jama se uredi štirikrako križišče z levo zavijalnimi pasovi na regionalni cesti; NPP (z levo zavijalnim

pasom) 12,0 m.

12. člen

(regulacije in urejanje vodotokov)

(1) Premostitve in prepusti na desnem tiru

- odsek med predoroma T1 in T2: ureditev pritoka 1 prepust b/h = 5,0/2,0 m in pritoka 2 prepust b/h = 2,5/2,0 m; ureditev pritoka 1 se v dolžini približno 150 m izvede s kamnito drčo, sotočje obeh pritokov se uredi; pod platojem v km 9+950 na vstopu v portal servisne leve cevi predora železniške proge se izvede ploščati prepust b/h = 1,0/1,0 m;

- zavarovanje Pritoka 3 v območju viadukta na dostopni cesti T 1-2: zavarovanje korita v viaduktu zaradi eventualne talne erozije;

- odsek med viaduktom V1 in predorom T3: prepust b/h = 1,0/1,0 m;

- odsek med predoroma T3 in T4: prepust b/h = 1,0/1,0 m;

- cesta IPC – T4a: ploščati prepust b/h = 2,0/2,0 m, okvirne dolžine 32 m;

- cesta IPC – T4b: ploščati prepust b/h = 2,0/2,0 m;

- odsek med predoroma T4 in T5: ploščati prepust b/h = 2,0/2,0 m, okvirne dolžine 47 m;

- odsek med predoroma T5 in T6: ploščati prepust b/h = 2,0/2,0 m, okvirne dolžine 26 m;

- odsek med predoroma T6 in T7: dva ploščata prepusta b/h = 2,0/2,0 m, okvirna dolžina prepusta v km 19+765 je 57 m, okvirna dolžina prepusta v km 19+844 je 51 m;

- odsek med predorom T7 in viaduktom V2: dva prepusta b/h = 1,0/1,0 m, prepust v km 21+136, okvirne dolžine 21 m, prepust v km 21+300, okvirne dolžine 20 m;

- povezovalna cesta T-8a (Vinjanski potok): prepust b/h = 2,50/2,0 m, okvirne dolžine 17 m;

- ureditev regulacije Vinjanskega potoka v območju viadukta V2 v km 21+960 do km 22+050 m, dolžine 180 m;

- ureditev potoka Sekolovec v območju ceste T-8b v km 26+125 do km 26+150: prepust b/h = 2,0/2,0 m;

- ureditev prepusta v km 26+745: ploščati prepust b/h = 2,50/1,30 m;

- ureditev Rižane: čiščenje profila dolvodno od mostu v km 27+230 do km 27+260 okvirne dolžine 53 m, dolvodno in gorvodno sta talna praga (tip III).

Prevodnost prepustov je dimenzionirana na Q100. Načrtovani so pohodni prepusti. Manjši prepusti so načrtovani le ob izredno majhnih dotočnih količinah. V območju prepustov se zavarovanje s kamnito oblogo na filterni podlagi zaključi s talnim pragom. Na začetku in na koncu ureditve so zaključni talni pragovi. Za obloge se uporablja kamen, ki je vizuelno enak kamnu na območju posega.

(2) Ureditev struge Škofijskega potoka na odseku 50 m. Izvede se pozidava kamen-beton, vključno z nad betonsko konstrukcijo za zaščito predora med gradnjo. Na območju križanja predora in struge se zaščitijo nestabilne brežine. Po končani gradnji se zaščita odstrani in brežine vrnejo v prvotno stanje.

(3) Zaradi gradnje levega tira se dogradi osem prepustov

– prepust b/h = 5,0 / 2,0 m: v sklopu gradnje galerije T1A-2 v km 9+918;

– prepust b/h = 2,0 / 2,0 m: v dolžini 6,8 m z novim vtočnim

jaškom v km 19+184 (desni tir);

– prepust b/h = 2,0 / 2,0 m: nov vtočni jašek v km 19+336 (desni tir);

– prepust b/h = 2,0 / 2,0 m: v dolžini 24,6 m z novim vtočnim

jaškom v km 19+939;

– prepust b/h = 1,0 / 1,0 m: v dolžini 50,5 m z novim preglednim

jaškom v km 21+209;

– prepust b/h = 1,0 / 1,0 m: v dolžini 64,4 m z novim preglednim

jaškom v km 21+376;

– prepust b/h = 1,0 / 1,0 m: v dolžini 2 × 4,0 m v km 26+439;

– prepust b/h = 1,0 / 1,0 m: v dolžini 12,2 m v km 26+661.

(4) Zaradi gradnje levega tira in dostopnih cest se izvedejo

naslednje regulacije vodotokov, pri katerih se vsa zavarovanja

brežin izvedejo s kamnom v betonu (2/3 brežine) in kamnom v suho (zgornja 1/3 brežine)

– regulacija 7-1 (pritok pri Studencu) v dolžini 62 m in 7-1a (njegov desni pritok) v dolžini 17 m;

– regulacija 7-2 v dolžini 24 m;

– regulacija 7-2a (desni pritok iz Zagabrje) v dolžini 16m;

– regulacija 7-3 v dolžini 18 m;

– regulacija 7-4 (desni pritok iz Zagabrje) v dolžini 45 m;

– regulacija 7-5 (levi pritok iz Klinjeve) v dolžini 73 m;

– regulacija 7-5a v dolžini 28 m;

– regulacija 7-6 (potok iz Nadvanjce) v dolžini 121 m;

– regulacija 7-7 (Osapska reka) v dolžini 20 m;

– regulacija 7-8 (Zasedski potok) v dolžini 72 m.

13. člen

(melioracijski kanali)

(1) Melioracijska območja

- prestavitev melioracijskega jarka v območju podvoza P2: cevni prepust Ø 80;

- na območju Rižanske doline se izvede sanacija melioracijskega sistema.

(2) Ob trasi železniške proge se lokalno poglobi naslednje obstoječe melioracijske kanale od km 26+590 do km 28+025

- kanal 1 v dolžini 630 m,

- kanal 1a v dolžini 98 m,

- kanal 4 v dolžini 248 m,

- kanal 7 v dolžini 100 m,

- kanal 8 v dolžini 160 m,

- kanal 9 v dolžini 615 m.

(3) Ob trasi železniške proge se izvede naslednje melioracijske kanale od km 26+055 do km 28+025

- kanal 1 v dolžini 47 m,

- kanal 2 v dolžini 240 m,

- kanal 2a v dolžini 112 m,

- kanal 3 v dolžini 343 m,

- kanal 6 v dolžini 56 m,

- kanal 6a v dolžini 19 m,

- kanal 7 v dolžini 180 m,

- kanal 7a v dolžini 33 m,

- kanal 8 v dolžini 134 m,

- kanal 11 v dolžini 70 m,

- kanal 10 v dolžini 550 m.

(4) Kanali so medsebojno povezani

- v kanal 1 se v stacionaži 0+53 steka kanal 2; v njega pa v stacionaži 0+76 kanal 2a;

- v kanal 22 se stekata kanala 6 in 6a;

- v kanal 8 (mlinščica) se steka kanal 7; v njega pa v stacionaži 0+120 kanal 7a;

- v kanal 9 (mlinščica) se stekajo v stacionaži 0+567 kanal 4, v katerega se v stacionaži 0+250 steka kanal 10, ter kanal 11 v stacionaži 0+630.

Novi kanali so načrtovani s padci min 0,25%, minimalne globine 1,20 m, širine dna 1 m in nagibom brežin 1: 1,5.

13.a člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)

Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne ogrozijo kulturne dediščine.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

14. člen

(komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)

Zaradi izgradnje drugega tira železniške proge je treba prestaviti, zamenjati ali zaščititi ter zgraditi komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav poteka v skladu z določbami te uredbe in projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s to uredbo.

15. člen

(vodovod)

(1) Pri izgradnji drugega tira se na useku pred severnim portalom predora T1 prestavi obstoječi jekleni vodovod DN 500 Lokev–Rodik v dolžini okvirno 820 m, kompletno s signalnim kablom in katodno zaščito. V večjem delu bo prestavljen vodovod potekal ob ali pod novo servisno cesto.

(2) Križanja z obstoječim vodovodom

- v km 16+636 prečka drugi tir in nova cesta T3,

- v km 27+378 je načrtovano podaljšanje zaščite.

(3) V k. o. Bertoki in v k. o. Gabrovica se izvedeta prestavitvi vodovoda v dolžini približno 200 m. Prestavitvi se izvedeta v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega lokacijskega načrta.

16. člen

(kanalizacija)

(1) Meteorna in fekalna kanalizacija se nahaja samo pri ENP. Fekalna kanalizacija je speljana preko revizijskega jaška v troprekatno nepropustno greznico na praznjenje zmogljivosti 10 m³. Meteorna voda s strešnih površin je speljana preko peskolovov v kapnico 10 m³ in prelivom v ponikovalnico. Meteorna voda z urejenih talnih površin je speljana preko revizijskih jaškov in lovilca olj v ponikovalnico.

(2) V času gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti nemoteno odtekanje meteornih vod.

(3) Projektirani fekalni kolektor Iplas–Dekani poteka pod novim drugim tirom v km 26+832 na območju podvoza P1. Zaradi poglobitve poljske poti na območju podvoza se v fazi PGD/PZI preveri, če je potrebna sprememba projekta novega fekalnega kolektorja.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Pri križanju električnih vodov s traso železniške proge se upošteva varnostno višino, minimalno oddaljenost stebra od roba trase železniške proge ter minimalni kot križanja. Kadar posebni ukrepi niso določeni, se upošteva splošne varnostne ukrepe, predvsem pa kontrolo varnostne višine pri maksimalnem povesu vodnikov.

(2) Križanja z obstoječim visokonapetostnim omrežjem

- v km 1+825 križa proga DV 110 kV Divača–Koper,

- v km 2+118 se prestavi in uredi novo križanje DV 35 kV Divača–Kozina-Dekani1,

- v km 2+375 križa proga DV 2x110 kV Divača–Koper, prestavi in uredi se novo križanje v km 2+568,

- v km 2+742 križa proga DV 10(20) kV Lokev–Matavun,

- v km 15+710 križa proga DV 20 kV Kozina–Črni Kal,

- v km 15+800 križa proga DV 35 kV Divača–Kozina–Dekani1,

- v km 15+840 križa proga DV 20 kV odcep Gostišče Gabrovec,

- v km 15+920 križa proga DV 20 kV odcep Gabrovica,

- v km 16+100 poseg brežine v SM 36 DV 35 kV Divača–Kozina–Dekani 1,

- v km 26+440 križa proga DV 35 kV Dekani–Rižana,

- v km 26+470 križa proga DV 20 kV RTP Dekani–Vanganel,

- v km 26+590 križa proga DV 20 kV RTP Dekani–Koper,

- v km 26+652 križa proga DV 2x110 kV Divača–Dekani–Koper,

- od km 0+000 do km 2+742 se namesto načrtovanega kablovoda 10(20) kV Lokev–Škocjan (Matavun) ohrani obstoječi daljnovod, vendar na železnih stebrih z vodniki AlFe- 70/12 mm in strelovodno vrvjo AlMg. Daljnovod v predlagani izvedbi se upošteva pri izdelavi PGD/PZI,

- križanje z novo prestavljenim 20 kV daljnovodom odcep Gabrovica (daljnovod AC viadukta Črni Kal) se upošteva pri izdelavi projektne dokumentacije nivoja PGD/PZI (projekt križanja daljnovoda s traso proge).

(3) Električna energija enosmerne sistemske napetosti 3 kV za potrebe vleke na odseku načrtovanega drugega tira Divača-Koper bo zagotovljena iz dveh novih ENP z 14,4 MW instalirane moči

- ENP Črni Kal v km 16+160,

- ENP Dekani v km 26+650.

(4) ENP se napajan iz 110 kV prenosnega omrežja. Priključitev ENP v vozno omrežje je izvedena preko zunanjega prostozračnega 3 kV stikališča in 110 kV stikališča.

(5) Z dvostranskim napajanjem na nivoju 110 kV in 20 kV se zagotovi poleg napajanja ENP za potrebe vleke tudi napajanje predorov in lastna poraba napajalnih postaj in železniškega platoja Črni Kal.

(6) Za oskrbo predora z električno energijo sta namenjeni dve transformatorski postaji

- 4TP1 na platoju pred vzhodnim portalom predora T4 v km 17+215,

- 7TP1 na platoju pred zahodnim portalom predora T7 v km 21+020.

(7) Od RTP Dekani do južnega portala T8 se izvede kablovod v dolžini 700 m za oskrbo varnostnega sistema z električno energijo za predor T8.

(8) V k. o. Divača se od ENP Divača do predora T1 izvede kablovod v dolžini 3100 m v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega prostorskega načrta.

(9) V k. o. Dekani se, v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega lokacijskega načrta, izvede nizkonapetostni priključek črpališča podvoz P1 v dolžini 535 m.

(10) V k. o. Gabrovica se izvedeta kablovod in optika za kontrolo in krmiljenje v isti trasi v dolžini 140 m. S stebra 36 poteka 20 kV priključek dolžine 200 m. Kablovoda se izvedeta v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega lokacijskega načrta.

(11) Zaradi gradnje ceste T7-e se prestavi steber, na katerega se prestavi obstoječi prostozračni NN vod (grafični del list št. 1.12).

(12) Za povezavo voznega omrežja levega in desnega tira in dodatno napajanje se med ENP Divača in Črni Kal ob portalu levega tira T1 Koper izvede 3 kV stikališče z dodatno usmerniško

skupino, ki je napajana iz 20 kV omrežja predorov.

18. člen

(inštalacije in komunalni vodi v tunelih)

Začasne inštalacije in komunalni vodi so potrebni za nemoteno izvajanje izkopa in drugih gradbenih del pri gradnji predora. Gradbišča se preskrbi z električno energijo, vodo in komprimiranim zrakom.

19. člen

(vodohrani)

(1) Vodohran T1: nad predorom T1 v km 3+440, količine 200 m³, za potrebe morebitnega gašenja v predoru. Do vodohrana bo speljana cesta V-1, dolžine 142 m.

(2) Vodohram T2: nad predorom T2 v km 11+200, količine 200 m³, za potrebe morebitnega gašenja v predoru. Do vodohrana vodi obstoječa cesta.

(3) Vodohran T4: nad predorom T4 v km 18+370, količine 200 m³, za potrebe morebitnega gašenja v predoru. Do vodohrana bo speljana cesta T-4a, dolžine 400 m.

(4) Vodohran T7: nad predorom T7 v km 20+250, količine 200 m³, za potrebe morebitnega gašenja v predoru. Do vodohrana bo speljana cesta T-7c, dolžine 290 m.

(5) Vodohran T8: nad predorom T8 v km 24+750, količine 200 m³, za potrebe morebitnega gašenja v predoru. Do vodohrana vodi obstoječa cesta.

20. člen

(omrežje zvez)

(1) Na območju trase drugega tira Divača–Koper in dostopnih poti je možna ogroženost pri kablih, kar se preveri in določi ustrezno rešitev pri izdelavi projektne dokumentacije nivoja PGD/PZI

- pri izgradnji dostopnih poti do gradbišč predorov in sicer na kablih magnetnih konektorjev (MK) K-266, križišče v Črnem Kalu,

- pri kablu K-1 ter pri kanalu K-4 (kabel v trasi z optičnim kablom K-266).

(2) Križanje z obstoječim telekomunikacijskim omrežjem

- v km 0+800 križa proga telekomunikacijski kabel (v nadaljevanju: TK),

- v km 15+800 križa proga TK,

- v km 16+480 križa proga TK,

- v km 28+060 križa proga TK.

(3) V okviru izgradnje osnovnega omrežja TK ob novem tiru se zagotovi možnost uporabe dveh parov optičnih vlaken za obrambne potrebe za zagotavljanja telekomunikacijskih in informacijskih povezav v primeru havarij poškodb ali nedelovanja

že načrtovane telekomunikacijske infrastrukture za drugi tir. Podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na lokacije in načine izvedbe morebitnih odcepov navedene telekomunikacijske infrastrukture

glede na nivo natančnosti obdelave ministrstvo posreduje ob pripravi projektne dokumentacije za načrtovane ureditve.

(4) Ob trasi drugega tira železniške proge so glede na funkcijo in tehnologijo načrtovani naslednji sistemi TK naprav

- postajni telefonski sistem/omrežje,

- sistem/omrežje železniške digitalne telefonije,

- podatkovno prostrano računalniško omrežje,

- sistem/omrežje pleziohrone digitalne hierarhije,

- sistem/omrežje sinhrone digitalne hierarhije,

- registrofoni,

- napajalni sistem,

- centralno omrežje krmiljenja in vzdrževanja telekomunikacijskega sistema,

- optični kabli,

- progovni kabel,

- videonadzorni sistem,

- radijski sistemi.

20.a člen

(prenosno omrežje zemeljskega plina)

(1) Na križanju predvidenega prenosnega plinovoda M6, odsek Ajdovščina–Lucija s cesto T4-T7, se cesta izvede na način, ki omogoča izvedbo zaščite predvidenega plinovoda. Podrobne rešitve se opredelijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega se pridobi soglasje upravljavca.

(2) Načrtovana cesta T7e delno poteka v delovnem pasu načrtovanega prenosnega plinovoda M6 (območje gradbišča). Podrobne rešitve se opredelijo v projektu za pridobitev gradbenega

dovoljenja, za katerega se pridobi soglasje upravljavca.

21. člen

(signalno varnostne naprave)

Novi tir bo opremljen s signalno varnostnimi napravami za obojestranski promet, postavljene bodo na ustreznih razdaljah, ki bodo omogočale hitrost 160 km/h. Načrtovana je vgradnja 6 avtomatskih progovnih blokov.

22. člen

(odvodnjavanje)

(1) Zagotovljena mora biti vodotesnost predora. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predorov v podzemno vodo. Voda iz notranjosti predorov, daljših od 500 m, se vodi skozi armiranobetonske sedimentacijske bazene pred izpustom v okoliški teren.

(2) Odvodnjavanje kontaminirane vode v predorih bo urejeno z drenažno cevjo. Kontaminirana voda se bo iztekala v drenažno cev ob robu tira. Voda bo odvedena v bazen s kontaminirano vodo, ki bo zgrajen na področju pred portalom. Urejeni bodo čistilni jaški, tako da bo omogočeno čiščenje drenažnih cevi.

(3) Voda iz notranjosti predora T1 bo usmerjena preko sedimentacijskega bazena, ki bo zgrajen ob portalu, desno ob progi, na brežino pod platojem. Onesnažena voda iz predora T2 bo speljana v sedimentacijski bazen na platoju ob južnem portalu predora na njegovi levi strani. Na začetnem delu platoja med km 17+090 in km 17+215 se zgradi sedimentacijski bazen, v katerega bo speljana voda iz notranjosti predora T3. Zaledna voda iz leve brežine bo vodena preko prepusta preseka 1×1 m v km 17+183. Voda iz notranjosti predora T4 bo usmerjena preko troprekatnega armiranobetonskega sedimentacijskega bazena v jarek levo ob progi. Bazen se zgradi pred portalom predora, desno ob progi. Voda iz notranjosti predora T6 bo usmerjena preko troprekatnega sedimentacijskega bazena na brežino pod platojem. Sedimentacijski bazen se zgradi ob portalu, desno ob progi. Ob portalu predora T7, na levi strani novega tira, se zgradi v plato vkopan sedimentacijski bazen, v katerega bo speljana voda iz notranjosti predora T7, čistejša voda iz bazena pa bo iztekala po pobočju levo od platoja. Čista zaledna voda iz predora T8 bo speljana v jarek levo od proge, voda iz notranjosti predora bo usmerjena preko troprekatnega armiranobetonskega sedimentacijskega bazena v jarek levo ob progi.

(4) Cesta T-2a1- pristopna cesta iz Beke: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča prek muld v obstoječe hudournike na terenu. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.

(5) Cesta T4-T7: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča preko bankin po terenu in preko asfaltnih muld in sistema drenaž (požiralniki, revizijski jaški) z izpustom v prepust in bližnjo grapo. V cestnem telesu se zgradi prepuste Ф50 cm.

(6) Cesta T-1b »Lokev« in cesta T-8c »Dekani«: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča prek bankin po terenu in z zemeljskimi jarki z izpusti v urejene kanale. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.

(7) Potencialno onesnažena voda iz notranjosti predora T1L, ki se zbira v drenažni cevi premera 250 mm ob konstrukciji tira, se usmeri v sedimentacijski bazen, ki se zgradi na robu platoja ob portalu že v prvi fazi (enotirnost). Sedimentacijski bazen je dovolj velik, da zadošča potrebam levega in desnega tira. Čista zaledna voda iz predora T1L se spusti v potok Glinščica.

Potencialno onesnažena voda se vodi po drenažni cevi ob tiru skozi nov predor T1A in v nadaljevanju v galerijo T1A-2 ter dalje v predor T2L. Onesnažena voda iz predora T2L se spelje v sedimentacijski bazen na platoju ob južnem portalu predora na njegovi desni strani, ki se gradi skladno z gradbenim

dovoljenjem za enotirno progo (1. faza). Čista zaledna voda se vodi v obstoječ potok, ki se steka v Osapsko reko. V nadaljevanju se ob robu Osapske doline pod Tinjanskim hribom gradi nov predor T3-T6L, kjer se onesnažene vode vodijo v drenažni cevi premera 250 mm ob konstrukciji tira do lovilnega bazena predora T56 na platoju portala T6-Kp, ki se izvede v sklopu del na desnem tiru. Čista zaledna voda se iz predora na platoju portala T6-Kp spusti v strugo hudournika in odteče v Osapsko reko. Potencialno onesnažena voda iz predora T7L se z drenažno cevjo vodi ob tiru skozi predor in lovi v bazen, zgrajen ob gradnji predora T7, ki se nahaja na robu platoja T7-Kp med obema tiroma. Čista zaledna voda se spusti po strugi bližnjega hudournika v Vinjanski potok. Nečista voda iz predora T8L se z drenažno cevjo ob tiru vodi skozi predor v lovilni bazen, zgrajen ob gradnji predora T8 in se nahaja ob portalu T8-Kp, med obema tiroma. Čista zaledna voda teče direktno v levi odvodni jarek ob progi ter preko sistema melioracijskih

jarkov v reko Rižano.

(8) Cesta T-2b2 – intervencijski dovoz do reševalnega platoja T2-Kp: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča prek muld v strugo obstoječega potoka in dalje v Osapsko reko. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.

(9) Cesta T-3a2 – gradbiščni dostop do portala T3-6L-Di: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča preko bankin po terenu in preko asfaltnih muld z izpustom

v prepust in bližnjo grapo. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.

(10) Cesta T-7e – povezava obstoječe ceste po Osapski dolini s sistemom že zgrajenih gradbiščnih cest: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča prek bankin po terenu in z zemeljskimi jarki z izpusti v urejeno in delno deviirano strugo obstoječega potoka. V cestnem telesu se zgradijo prepusti en Ф120 cm, en škatlast 2,0 / 1,3 m in nov most preko Osapske reke z razponom 13,0 m.

(11) Cesta T6-T7 – gradbiščna cesta za dostop na plato med predoroma T3-6L in T7L: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča preko bankin po terenu in preko asfaltnih muld z izpustom v prepuste in bližnje hudournike,

od koder se voda steka v Osapsko reko. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.

23. člen

(križanje drugega tira železniške proge in avtoceste Klanec–Srmin)

(1) V času gradnje in obratovanja drugega tira morajo biti izpolnjene vse varnostne zahteve glede nemotenega prometa avtoceste, dostopnih cest ter podpor viadukta Črni Kal. Upravljavec avtoceste DARS, d.d., mora biti vključen v komisijo za tehnični pregled.

(2) Varnost prometa na AC viaduktu bo zaradi nevarnosti iztirjenja vlaka zagotovljena z naslednjimi ukrepi

- standardni ukrep pred iztirjenjem na železniških premostitvenih objektih predstavljajo varnostne tirnice (lahko tudi v obliki jeklenih kotnikov), ki potekajo vzdolž voznih tirnic na notranji strani tira na celotni dolžini železniškega viadukta in okvirno 20 m preko viadukta;

- vzdolž celotnega železniškega omrežja se, ob modernizaciji prog z novimi signalno varnostnimi napravami in ob novogradnjah, vgrajujejo detektorji vročih osi;

- vzdolž celotne trase nove proge (predori, portali) bo postavljen video nadzorni sistem;

- konstrukcijska betonska ograja je zasnovana z ojačano betonsko ograjo, ki predstavlja dodatno zaščito v primeru iztirjenja vlaka;

- smerni potek proge je na delu s križanjem z AC viaduktom v blagem radiu konstantne velikosti 1500 m z nadvišanjem 110 mm. Tir je na celotni dolžini varjen v neprekinjeno zvarjen tir (NZT).

(3) Zaščita pred blodečimi tokovi bo obdelana na nivoju PGD/PZI v skladu s predpisom za to področje. Rešitve na območju izvedbe konstrukcij podzemnih objektov bodo upoštevane v nadaljnji projektni obdelavi trase drugega tira.

(4) Idejni projekt drugega tira določa klasični vkop predora T4 brez miniranja. Gradnja bo potekala z ustreznimi ukrepi, ki omejujejo vpliv gradnje predora na okolico oziroma bližnje objekte in se dodatno predvidijo po raziskavah na nivoju izdelave projekta (PGD).

(5) Gradnja predora T3-6L na levem tiru poteka z ustreznimi

ukrepi, ki omejujejo vpliv gradnje predora na okolico oziroma bližnje objekte in se dodatno predvidijo po raziskavah na nivoju izdelave projekta (DGD/PZI).

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

24. člen

(splošne usmeritve za oblikovanje ureditev na območju drugega tira železniške proge in robnem območju)

(1) Pri oblikovanju elementov nasipa in robnega območja se upošteva elemente krajinskih vzorcev, ki jih zasledimo na območju obdelave. Poleg oblikovanja reliefa ob trasi drugega tira železniške proge so načrtovane tudi naslednje ureditve

- sanacija antropogenih krajinskih struktur,

- zasaditev vegetacije,

- zasaditev kot ukrep za omilitev vplivov na okolje.

(2) V območju fliša so brežine naklonov 2: 3 in več, z večjim zaokroževanjem stikov vkopnih in nasipnih brežin z raščenim terenom. V območju apnenca so brežine naklonov 1: 1 do 3: 1, z zaokroževanjem stikov brežin z raščenim terenom v manjših radijih. Odseke obstoječih poti in drugih rab, ki po sanaciji in izgradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč: urbana raba, kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji, obvodna vegetacija itn.

(3) Med izgradnjo trase železniške proge in drugih ureditev se vegetacijo odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve v največji možni meri upoštevajo vzorec naravne in kulturne krajine, vrstno sestavo in značilne oblike vegetacije na območju obdelave.

(4) Za zagotavljanje varnosti na območju predusekov predorov in na območjih višjih vkopov, ter za preprečevanje dostopa in prehoda se postavi mrežne ograje, višine 1,80 do 2,00 m.

(5) Portali predorov in drugi objekti na trasi morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora, izvedeni v ustreznem kamnu, značilnem za posamezno lokacijo. Useke in nasipe se oblikuje v terasah s kamnitimi škarpami ali ozelenjenimi brežinami.

(6) Oprema in razsvetljava železniške proge mora biti oblikovno usklajena medsebojno in s preostalimi prvinami obtrasnega prostora.

(7) V nadaljnjih fazah projektne dokumentacije se podrobneje obdelajo posamezni sklopi oblikovanja viaduktov in portalov.

25. člen

(rušitve obstoječih objektov)

Zaradi gradnje drugega tira železniške proge je potrebno porušiti naslednje objekte

- objekt, parc. št. 2933, k.o. Dekani,

- objekt na parc. št. 2934/3, k.o. Dekani,

- objekt na parc. št. 2940, k.o. Dekani,

- objekt na parc. št. 2941, k.o. Dekani,

- objekt na parc. št. 2961/1, k.o. Dekani.

26. člen

(krajinska ureditev)

(1) S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve

- preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),

- oblikovanje prvin v obtrasnem prostoru (zaščitne ograje in ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali, ločilni pas, zadrževalni bazeni),

- zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in usekov ter ob objektih, oblikovanje gozdnega roba, zasaditve na območjih urejanja vodotokov,

- sanacije opuščenih odsekov železniškega omrežja in ureditve na območjih rušitev.

(2) Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev železniške proge s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega državnega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz predhodnega in tega člena te uredbe. Sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za ureditev predvidenih posegov mora biti tudi celovit načrt krajinske arhitekture. Rešitve morajo zagotavljati čim večjo vpetost posega v prostor ter obnovo prvin kulturne in naravne krajine, ki bodo zaradi gradbenih del uničeni, zlasti na območjih kulturne dediščine.

(3) Useke in visoke nasipe je treba intenzivno zatraviti, široke brežine predvsekov pa dodatno ozeleniti (popleti, zasaditi hitrorastoče nizke rastline).

(4) V fazi pridobitve dovoljenja za graditev železniške proge je treba proučiti uporabo drugih zavarovanj pred erozijo (mreže itd.).

(5) Oblikovanje reliefa

Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena ter mora zagotoviti

- skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne, kot na ekološke značilnosti,

- zakrivanje nezaželenih vedut oziroma odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.

Med gradnjo je potrebno zagotoviti

- čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev;

- odkrivanje tal v čim manjšem obsegu;

- sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije;

- da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute struge vodotokov, vrtače in druge reliefne značilnosti.

Preoblikovanje reliefa vključuje izvedbo usekov in nasipov. Pri izvedbi usekov se izvedejo zaokrožitve zgornjega dela brežin in pri izvedbi nasipov zaokrožitve spodnjega dela. Brežine vkopov in nasipov se izvajajo brez vmesnih berm, neporavnano, kjer pa to ni mogoče, se vmesne berme in brežine zasadijo ob upoštevanju značilnosti obstoječega krajinskega vzorca območja. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da se novo oblikovane brežine speljejo v obstoječi relief na obrobju posegov. Pri izvedbi regulacij se upošteva naravna morfologija strug potokov. Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih cest ter s poravnavo terena z uporabo viškov nenosilnega materiala in oblikovanjem površinskega pokrova. Viški nenosilnega materiala se uporabijo tudi za oblikovanje brežin nasipov v sklopu priključkov oziroma nadvozov. Pri prehodu trase prek viaduktov in mostov se temelji stebrov in teren pod njimi oblikuje v skladu z mikroreliefnimi značilnostmi.

(6) Po končani gradnji se zagotovita celovita sanacija in rekultivacija zemljišč na območjih opuščenih tirov in vseh opuščenih zemljišč.

(7) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem. Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob nadvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. Za travne površine na obtrasnem pasu se skladno z zasnovo posameznih predelov proge prostora uporabi semena avtohtonih traviščnih združb. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Uredi in intenzivno zatravi oziroma smiselno zasadi se nasipe in vkope, kjer je to tehnično izvedljivo. Z zasaditvijo se zakriva neželjene poglede oziroma se prostor odpira ali usmerja poglede, kjer se ti izkažejo za kvalitetne, predvsem v smeri območij ali objektov kulturne dediščine. Predvsem območja portalov predorov, platojev in dostopnih cest se oblikuje na način, da se ublaži učinke tehničnih značilnosti posegov in vidna izpostavljenost.

(8) Oblikovanje regulacij vodotokov

Regulacije oziroma ureditve vodotokov se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora. Razmestitev sadik drevnine se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije v zgornjem in spodnjem toku posameznih vodotokov.

(9) Rekultivacije

Vsi opuščeni deli obstoječega železniškega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa upoštevajoč okoliški teren. Vse sanirane površine se zatravijo, zasaditve drevnine pa se izvedejo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka. Med gradnjo se mora čimbolj omejiti gradbišče. Odstrani se le najnujnejša vegetacija, hkrati je že v času gradnje potrebno začeti z zasaditvenimi postopki in zasaditev kasneje vzdrževati. Na območju ob Divaški jami se na trasi opuščenega tira uredijo utrjene površine za parkiranje, dopusti se umestitev poti, fitnesa na prostem in druge urbane opreme, ob predhodni uskladitvi z ZRSVN.

(10) Objekti, komunikacije in oprema

Objekti na trasi morajo biti arhitekturno oblikovani skladno z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora, izvedeni v ustreznih naravnih materialih, značilnih za posamezno lokacijo. Objekti se praviloma oblikujejo kot transparentni, prostorsko, funkcionalno in oblikovno čim bolj prilagojeni občutljivemu naravnemu prostoru, na način, da bodo čim manj opazni in ne bodo krnili podobe okoliške krajine, predvsem na območjih kulturne dediščine. Platoji pred predori se ustrezno zasadijo in napravijo čim bolj neopazni. Posebna pozornost se nameni oblikovanju viaduktov in portalov predorov.

Oporni in podporni zidovi se izvedejo tako, da so strukturirani oziroma členjeni na način, ki omogoča vmesno zasaditev. Brežine se zasadi, izvede v kamnitih škarpah ali se jih obloži s kamnito oblogo iz lokalnega kamenja, njihovo vidno izpostavljenost pa ublaži z uporabo vegetacije.

Za preprečitev nekontroliranega dostopa na traso železniške proge se postavi varovalna žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obtrasnega prostora, tako da ni vidno preveč izpostavljena in se prilagodi okolici.

Vse druge ograje na trasi železniške proge se oblikujejo v skladu z obstoječimi značilnostmi v prostoru, v materialu, ki je značilen za posamezno območje, v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi.

(11) Urejanje trajnih deponij viškov materiala

Pri odrivih zemlje je potrebno paziti, da se vsa primerna zemlja, ki se jo lahko še uspešno rekultivira, deponira ločeno in se je ne meša s spodnjimi horizonti ali z ostalimi neprimernimi tlemi. Preprečiti je treba nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Upošteva se sonaravne ureditve odvodnjavanja in s tem povezano oblikovanje celotne deponije. Način nasipavanja, odvodnjavanja in utrjevanja določita geomehanik in hidrolog na podlagi podrobne preučitve razmer na terenu; sprotno je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti zadovoljivo kvaliteto vgrajenih materialov in stabilnost deponije ter zavarovanje pred erozijo. V vseh gradbenih fazah in v izvedbi rekultivacije mora biti zagotovljeno odvodnjavanje površinskih in precednih voda ter po potrebi izgraditi nov hidromelioracijski sistem.

(12) Ureditev Glinščice

Do vhodov v predora T1 in T2 poteka enosmerna servisna cesta T-1b2, ki ima na dveh mestih izogibališči namenjeni srečevanju vozil. Na delu kjer je teren najstrmejši, je načrtovana izgradnja podpornih zidov obloženih z avtohtonim naravnim kamnom. Predvidi se gosta zasaditev platojev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Servisna cesta se zasadi z avtohtonimi vrstami drevnine, intenzivneje na odseku, ki poteka skozi gozd. Na ožjih in strmejših brežinah se predvidi zasaditev grmovnic, na položnejših brežinah in izravnavah pa drevesne vrste. Nad opornimi zidovi se predvidi zasaditev avtohtonih vrst grmovnic, ki imajo padajočo razrast; s tem bodo razčlenile površine podpornih zidov. Za zagotovitev stabilnosti terena nad portaloma predorov T1 in T2 so načrtovani preduseki, ki so oblikovani z bermami ter odvodnjavani (kanalete). Po gradnji se predvidi intenzivna zatravitev usekov in visokih nasipov, ter gosta zasaditev širokih brežin predusekov z drevnino (popleti, hitrorastoče nizke grmovne vrste).

26.a člen

(območje vhoda v Krajinski park Beka)

(1) Objekt na parceli št. *211 k. o. Ocizla je obstoječ. Nameni se za stavbo splošnega družbenega pomena, dejavnost 12620 – muzeji in knjižnice. Objekt se lahko rekonstruira in vzdržuje. Tlorisni in višinski gabariti objekta se zaradi njegove prepoznavne tipske arhitekture železniških čuvajnic ne spreminjajo. Pri rekonstrukciji objekta se ohranja arhitekturna tipologija stavbe. Zaradi vizualne izpostavljenosti in arhitekturne posebnosti objekta čuvajnica se poleg stavbnega volumna, višinskih in tlorisnih gabaritov, ohranja naklon, barvo in smer slemena strehe, teksturo strehe, fasade, material fasade ter vse ostale arhitekturne elemente zunanjosti objekta.

(2) Okolico objekta se uredi. Površine pred vhodom v objekt se tlakuje. Na preostalih območjih se ohrani čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah se uporabljajo samo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Prepovedano je uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.

(3) Na parceli št. 3920/3 k. o. Ocizla se izvede počivališče (miza, klopi in koš za smeti). Minimalni odmik počivališča od sosednjega zemljišča je 1,5 metra.

(4) Na parceli št. 3920/4 in 3920/3 k. o. Ocizla se izvede parkirišče skladno s predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in s predpisi o javnih cestah. Zmogljivost parkirišča je 18 osebnih vozil. Parkirišče mora biti urejeno tako, da se vozila ne vključujejo čelno na javno cesto. Parkirne površine na nivoju terena se ozeleni z najmanj enim drevesom na 4 parkirna mesta. Površine parkirnih mest morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.

(5) Objekt na parceli št. *211 k. o. Ocizla mora imeti zagotovljen priključek na javno cesto. Priključek mora biti zgrajen tako, da ne ovira prometa. Izvede se v skladu s predpisi ki urejajo varnost cestnega prometa in s predpisi o javnih cestah. K načrtovani ureditvi poda soglasje organ občine, pristojen za gospodarske javne službe.

(6) Za objekt na parceli št. *211 k. o. Ocizla se zagotovi priključek na vodovodno in električno omrežje in uredi individualni sistem za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(7) Vsi objekti in ureditve na območju urejanja morajo biti oblikovno usklajeni. Urbana oprema se oblikuje skladno z opremo Krajinskega parka Beka.

(8) Območje na parcelah št. 3920/3, 3920/4 in *211 k. o. Ocizla je varovano kot objekt varstva kulturne dediščine (naselbinska dediščina Klanec pri Kozini – Vas; EŠD 16045). Za posege na območjih in objektih nepremičnih kulturnih spomenikov in registrirane kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(9) Vse ureditve morajo imeti zagotovljen dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN

27. člen

(varstvo naravnih vrednot)

(1) Celotno območje Krasa, preko katerega poteka drugi tir železniške proge Divača–Koper, spada med območja pričakovanih naravnih vrednot, zlasti geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Z vidika varstva naravnih vrednot je treba zagotoviti na celotni trasi spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli. Občasen naravovarstveni nadzor nad gradnjo z vidika dokumentiranja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot zagotovi investitor, izvajajo pa ga ustrezne raziskovalne institucije.

(2) Krajinski park Beka–Soteska Glinščice z dolino Griže in ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencon in grad nad Botačem

- Pred pričetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je treba opraviti fotografsko in filmsko dokumentacijo območja krajinskega parka, ki bo prizadeto z gradnjo (površinski del trase in območje dostopne poti), in sicer

a) enkrat fotografiranje in snemanje v zimskem času, enkrat fotografiranje in snemanje v času vegetacije,

b) detajlna fotografska dokumentacija: trase dostopne ceste; soteske Glinščice na odseku, kjer se dostopna cesta spusti v bližino vodotoka; odseka od profila 16 na dostopni cesti do državne meje; območja nasipa in portalov; območja trase transportnih trakov.

- Pred začetkom del mora investitor pridobiti hidrološko speleoško študijo območja krajinskega parka s poudarkom na Beško–Ocizeljskem sistemu (pretakanje vode, nihanje vodne gladine ob različnih vodostajih, sledilni poizkus) za vplivno območje gradnje. Enako študijo mora investitor pridobiti tudi po končanih delih ali vsaj v obdobju dveh let po zaključku del.

- Na zavarovanem območju je prepovedano vsakršno začasno ali stalno deponiranje izkopanega materiala in ostalega gradbenega materiala.

- Med izvajanjem pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del na širšem območju trase, vključno z vsemi dovoznimi cestami in potmi, mora investitor zagotoviti naravovarstveni nadzor, katerega krasoslovni in geološki del se lahko opravi v okviru krasoslovnega in geološkega nadzora celotne trase.

- Na območju, ki bo zaradi gradbenih del poškodovano oziroma uničeno, je treba pred posegom izvesti popis indikatorskih živalskih skupin (npr. vodni nevretenčarji, ribe, plazilci, ptice, mali sesalci) in rastlinskih vrst ter kartiranje habitatov.

- Zagotovljeni morajo biti vsi možni tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaženja zavarovanega območja.

- Na flišnem delu trase se zaradi velike nevarnosti erozije načrtuje sanacijo razgaljenega, odkopanega ali kako drugače spremenjenega površja, še posebej na vhodih in izhodih iz predora.

Na območju poteka drugega tira in dostopne ceste v dolini Glinščice je zaradi težnje po ožanju trase načrtovana izgradnja več podpornih in opornih zidov. Območja servisnih platojev, portalov, nasipnih, vkopnih brežin ter območja ob dovoznih in servisnih cestah je treba zasaditi z avtohtono vegetacijo. Po končanih gradbenih delih je treba vse začasne gradbene in ostale degradirane površine sanirati in vzpostaviti v prvotno stanje. Treba je zagotoviti posebne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti območij ob odprtem delu trase oziroma na območju naravnih vrednot (posebno ogrožena področja se sistemsko loči z obstoječimi in novimi pobočnimi protipožarnimi potmi) ter izdelati načrt za hitro ukrepanje in učinkovito gašenje v primeru požara.

Izravnalni ukrepi zaradi okrnitve narave (v nadaljnjem besedilu: izravnalni ukrepi)

Trasa II. tira od km 9+000 do km 10+000 posega v krajinski park Beka–Soteska Glinščice z dolino Griže in ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencon in grad nad Botačem, zaradi česar bo uničen del geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot na zavarovanem območju. Povzročena okrnitev narave se bo nadomestila z izravnalnimi ukrepi. Izravnalni ukrepi se nanašajo na ureditev in predstavitev Krajinskega parka Beka. Obseg, način izvedbe in financiranje izravnalnih ukrepov je predmet sporazuma, sklenjenega med ministrstvom, pristojnim za promet, in ministrstvom, pristojnim za varstvo narave, ter v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina, in poleg drugih vsebin obsegajo tudi ureditev območja vhoda v Krajinski park Beka iz šestega odstavka 3. člena in 26.a člena te uredbe. Izravnalni ukrepi morajo biti izvedeni najkasneje do izdaje uporabnega dovoljenja.

(3) Jame

- Investitor je dolžan pridobiti dokumentacijo stanja (tlorisi, natančni opisi jam in njihovo stanje) vseh zavarovanj jam, ki bodo potencialno tangirane z gradnjo.

- Na območju vpliva na jame (površje nad znanimi tlorisi jam, povodje ponornic, ki teko v, oziroma skozi jame) je prepovedano izvajati vse tiste posege, ki bi lahko ogrozili ali kako drugače uničili jame.

- Načrtovana je zatravitev in zasaditev razgaljenih površin v okolici jam in drugih speoleoloških pojavov z avtohtono vegetacijo.

- Med izvajanjem pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del na območju zavarovanih jam mora investitor zagotoviti naravovarstveni nadzor, katerega krasoslovni in geološki del se lahko opravi na vplivnem območju gradbišča v okviru krasoslovnega in geološkega nadzora celotne trase.

- Odpadki in drug material se ne odlagajo ali skladiščijo v jami, tekoči odpadki se ne odvajajo ali izlivajo v jamo.

- Vhod se ne zasipava, v neposredni okolici se material ne odlaga in ne skladišči.

- Vegetacijska odeja, vključno z njenim odstranjevanjem, se spreminja le v takšnem obsegu, da se ne spremenijo kakovostne (kemične) in količinske lastnosti pronicajoče vode.

- Nevarnih snovi, kakor so nafta in naftni derivati, kemikalije in podobne snovi, se ne pretovarja in ne skladišči v bližini jam.

- V primeru gradnje v bližini vhoda v jamo se vhod v jamo označi.

- Ob odkritju dela narave, za katerega se domneva, da ima lastnosti jame ali fosilov, mora izvajalec o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, oziroma mora o svojem odkritju sporočiti izvajalcu krasoslovnega nadzora v skladu z elaboratom o monitoringu, ki je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokler niso določeni nadaljnji ukrepi (dodatni omilitveni ukrepi), mora izvajalec del zagotoviti, da se najdba ohrani na istem mestu ter da se ne poškoduje ali uniči.

- Med gradnjo se zagotovi biološki nadzor novo odkritih jamskih habitatov in omogoči zavarovanje najvrednejših delov.

(4) Naravne vrednote

- pri gradnji se jih ne sme poškodovati. Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto in tako, da je njena podoba čim manj spremenjena – na območju naravnih vrednot je obseg gradbišč omejen na minimalno potrebno površino, tako širino trase kakor tudi širino dostopnih cest. Območje gradbišča se obda z varovalno ograjo;

- tresljaji zaradi eksplozij ali iz drugih virov ne smejo ogroziti stabilnosti naravne vrednote;

- na njenem območju se ne odlagajo ali skladiščijo odpadki in drug material, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom.

(5) Na območjih naravne vrednote Glinščica se ohranjajo sestoji trstičja in grmovnic na bregovih vodotokov; obrežna vegetacija se kosi izmenično v vsaki sezoni en breg (ali po odsekih), in sicer izven gnezditvenega obdobja (glavno gnezditveno obdobje traja od aprila do konca junija).

27.a člen

(območje Glinščice)

(1) Na območju Glinščice se nahajajo Krajinski park Beka – Soteska Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem, SCI Kras, SPA Kras, naravna vrednota Glinščica – soteska in naravna vrednota Glinščica.

(2) Stebri mostov v dolini Glinščice ne posegajo v strugo vodotoka. Pri nadaljnjem načrtovanju se preveri možnost izvedbe premostitve Glinščice z ločnim mostom, brez podpor v brežinah struge Glinščice.

(3) Objekti za premostitev Glinščice so oblikovani tako, da konstrukcija v prečnem prerezu tudi v primeru iztirjenja vlaka preprečuje, da bi se kompozicija prevrnila v dolino Glinščice. Konstrukcija se oblikuje tudi kot ustrezna protihrupna zaščita. Sistem odvodnjavanja na objektih je speljan v poseben zbiralnik

(sedimentacijski bazen), ki omogoča, da se v primeru razlitja

na železniški progi razlite tekočine zbirajo v lovilni bazen, iz katerega je mogoče prečrpati onesnaženo vodo v cisterne in jo prepeljati v čistilno napravo. Sedimentacijski bazen je dovolj velik, da zadošča potrebam levega in desnega tira in bo zgrajen že v prvi fazi (enotirnost).

(4) V času gradnje morajo biti na gradbišču pri Glinščici za primer nesreč z razlitjem nevarnih snovi vedno na voljo učinkovita sredstva (npr. vreče s peskom), ki se lahko uporabijo za izvedbo improvizirane zajezitve Glinščice.

(5) Zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje onesnaževanja območja Glinščice se izdela poseben elaborat, ki vključuje vse vidike (fizična zaščita, časovna omejitev, tehnična oprema, predvideni način obveščanja vseh izvajalcev in monitoring). Elaborat je treba izdelati pred začetkom gradnje. Pri izdelavi morajo sodelovati strokovnjaki s področja biologije in geologije (geomorfolog, hidrogeolog).

(6) Dela se izvedejo z ustrezno mehanizacijo in na način, da ne prihaja do zasipavanja vodotokov z odkopnim ali gradbenim materialom in do polzenja, valjenja ali odmetavanja tega materiala po pobočjih in naprej v vodotoke. Gradbena površina se omeji s fizično zaščito. Pred začetkom gradnje se izvede utrjevanje vozišč v protiprašni izvedbi, oblikujejo se koritnice, mulde, bankine in podporni zidovi ter uredi odvodnjavanje.

(7) Posek gozdnega drevja se izvede v najmanjši možni meri.

(8) Premoščanje Glinščice s cesto T1c se izvede z začasnim mostom, ki se skupaj s cesto po končani gradnji odstrani, struga in priobalni pas pa se vrneta v prvotno stanje. Premostitev omogoča pretok stoletnih vod (Q100 = 28 m 3 /s) z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kakor 50 cm nad koto gladine 100-letnih visokih voda.

(9) Talni pragovi na pritokih Glinščice se izvedejo na način, da niso prekinjene selitvene poti vodnih organizmov. Talni pragovi naj ne bodo višji od naravnih slapišč. Levi pritok Glinščice se regulira v čim manjšem obsegu.

(10) Parkiranje in ustavljanje gradbene mehanizacije poteka le na za ta namen urejenih površinah.

(11) Na območju Glinščice se dela izvajajo predvsem v dnevnem času.

(12) Zaradi nevarnosti pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst na območju naj se na območje Glinščice ne vnaša zemljina z drugih območij. Gradbena mehanizacija z drugih območij mora biti pred prihodom v dolino Glinščice ustrezno očiščena. Če se bodo po posegu na območju gradnje razrasle tujerodne invazivne vrste, jih je potrebno redno odstranjevati.

(13) Vse poškodovane površine se po možnosti sanirajo že med gradnjo, če to ni mogoče, pa takoj po opravljeni gradnji.

(14) V primeru sprememb tehničnih rešitev na območju Glinščice, ki bi lahko vplivale na lastnosti območja, je treba od pristojnih organizacij za ohranjanje narave pridobiti ustrezne usmeritve in mnenje o sprejemljivosti novih rešitev.

(15) Izvesti je treba ukrepe za preprečitev stekanja onesnaženih

padavinskih odpadnih voda iz gradbišča v strugo Glinščice (npr. z betonsko varovalno ograjo, zatesnjenimi stiki, ureditvijo naklona na način, da vsa padavinska voda gravitira proč od brežine vodotoka). Zajeto onesnaženo vodo iz gradbišča

je treba prečistiti ter ponovno uporabiti v tehnološkem procesu gradnje, višek pa odpeljati v nadaljnjo predelavo pooblaščenemu

zbiralcu, brez izpustov v naravo.

(16) Pred izvedbo posegov na strme brežine nad vodotokom

Glinščica je treba zaščititi strugo Glinščice pred vsipom izkopnega materiala s fizično zaščito struge (začasno prekritje najbolj izpostavljenega dela struge) in postavitvijo fizičnih ovir, nameščenih na brežino nad strugo Glinščice (zagatne stene, palisade).

(17) Sestavni del projektne dokumentacije je tudi načrt ureditve gradbišč in dovoznih poti ter načrt krajinske arhitekture,

ki morata biti pred začetkom gradnje usklajena s pristojno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

28. člen

(habitatni tipi, živalstvo in vegetacija)

(1) Drugi tir železniške proge poteka na območje v dolini Glinščice, ki je naravovarstveno posebej ranljivo območje.

(2) Pri izvajanju posegov in pri gradnji objektov, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da se zmanjša negativen vpliv na rastline in živali ter njihove habitate.

(3) Čas izvajanja posegov oziroma gradnja se prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da ne sovpada ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzrejanja mladičev ter prezimovanja.

(4) Odpadke in odpadni material se mora sproti odvažati na zato urejene stalne ali začasne deponije.

(5) Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali.

(6) Za omilitev vpliva osončenosti na novo nastalem gozdnem robu je treba le tega zasaditi z grmovnimi in drevesnimi vrstami iz okolice posega.

(7) Na celotni dolžini odsekov proge izven tunelov se obojestransko ogradi z 2 m visoko kovinsko mrežasto ograjo, ki bo preprečila dostop prostoživečim živalim.

(8) Mostove čez vodotoke se uredi tako, da je pod njimi suh prehod, ki živalim omogoča varno prehajanje.

(9) Posegi, ki lahko vplivajo na kvaliteto vode in vodni režim Rižane se izvajajo izven časa drsti rib (prepoved del med 1. aprilom in 30. junijem), ki živijo v tem delu Rižane ter Osapske reke in njenih pritokov.

(10) 30 dni pred začetkom del mora izvajalec del obvestiti Ribiško družino Koper o poteku del. Ribiška družina bo spremljala gradnjo mostu in po potrebi organizirala intervencijske odlove in preselitve rib.

(11) Za vsako škodo na vodnem življu (na ribah, ribolovni vodi) na območju Koprskega ribiškega okoliša, do katere bi prišlo zaradi gradnje II. tira železniške proge Divača-Koper, je odgovoren investitor in jo je dolžan v dogovoru z RD Koper ustrezno poravnati.

(12) Talni prag in zaključni talni prag reke Rižane se izvedeta tako, da je ribam omogočen prehod in da je v njunem podslapju možen nastanek tolmuna.

(13) Na mestih, kjer je v vplivnem območju gradnje drugega tira možnost zaletavanja ptičev, se primerno označijo žice, daljnovodi in signalizacija.

(14) Za osvetlitev delovišč, kot tudi pri osvetlitvi v času delovanja, se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ki ne oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami.

(15) Za varstvo raka primorskega koščaka se regulacijska

dela v vodotokih (levi pritok Glinščice, Škofijski potok) ne smejo izvajati v času visokih vodostajev in v času razmnoževanja

vrste (od septembra do novembra). Vse ureditve vodotokov

se načrtujejo tako, da se hidrološko/hidravlične razmere bistveno ne spreminjajo. Pri premostitvi vodotokov se za utrjevanje

bregov uporabljajo čim bolj avtohtoni materiali, potoki se ne smejo poglabljati, širiti ali ožiti. Brežine se ne utrjujejo z betonskimi zidovi.

(16) Med obratovanjem se vsaj štirikrat letno izvaja pregled varnostne ograje za divjad in se jo po potrebi popravi.

(17) Gradnja se začne po gnezditvenem obdobju ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija. V času gnezditvenega obdobja se zelo hrupna dela na površju ne izvajajo, če to ni nujno potrebno. V obdobju od začetka aprila do konca junija tudi ni dovoljeno odstranjevanje lesne vegetacije. Na objektih ne sme biti slabo opaznih in štrlečih objektov. V času obratovanja se med stebri napelje dodatna jeklena pletenica in se jo opremi z visečimi tablami, ki povečajo vidnost električnih vodnikov. Izvede se zasaditev z avtohtono vegetacijo, primerno za gnezdenje na tem območju živečih ogroženih vrst ptičev.

(18) Po zaključeni gradnji se na celotnem območju gradbišča vzpostavi prvotno stanje; vse na novo urejene površine se ozelenijo oziroma zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(19) Za zatiranje plevela ob progi se uporabljajo izključno ekološka fitofarmacevtska sredstva.

(20) Mostovi čez vodotoke so urejeni tako, da je pod njimi suh prehod, ki živalim omogoča varno prehajanje. Širina suhega prehoda ≥ 2 m, svetla višina mosta nad suhim obrežjem ≥ 2,5 m.

(21) Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje se obvestijo pristojne institucije, ki jamo pregledajo in dajo navodila za ustrezno zavarovanje najdbe ali sanacijo podzemnega habitata. V novo odkritih jamskih habitatih se zagotovi speleobiološki nadzor. Preprečijo se onesnaženje podzemlja ali spremembe v jamski klimi med gradnjo in obratovanjem. Ureditvena dela odprtih odsekov novo odkritih jam se izvedejo tako, da se v jami jamska klima zaradi odprtja ali zračenja jame ne spremeni.

(22) Sečnja se zaradi zaščite varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev izvaja le v obdobju med septembrom in marcem. Posekan les se z območja takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Če posekan les ostane na območju poseka v obdobju razmnoževanja (med aprilom in avgustom) in po njem, njegova odstranitev ni več dopustna zaradi zalege varstveno pomembnih hroščev v njem.

(23) Za zmanjšanje vpliva na netopirje se neposredno po izvedbi poseke gozda na območju namestijo netopirnice. Ko so znane površine izkrčenega gozda, izvajalec monitoringa predvidi lokacije za postavitev netopirnic. Postavi naj se približno pet netopirnic na posekan hektar gozda.

(24) Ker so na širšem območju Glinščice in v bližini predvidene trase na območju Črnega Kala evidentirana gnezdišča velike uharice, se z izvajanjem gradbenih del na območju Črnega Kala prične po prvi polovici julija, na območju Glinščice pa se čas pričetka del prilagodi ugotovitvam strokovnjaka ornitologa glede na spremljanje stanja velike uharice.

(25) Pri odrivih zemlje se humusna plast odgrne in odloži na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala, in se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

(26) Zaradi varstva črtastega medvedka (Callimorpha quadripunctaria) se po izvajanju posegov na območjih, kjer je bil gozd izkrčen, zagotovi gozdni rob.

(27) Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov zaradi poseganja v habitat kraškega zmrzlikarja (Erannis ankeraria) je treba novo nastali gozdni rob ob novi dostopni cesti T-2b2 zasaditi s sadikami gradna (Quercus petraea) in puhastega hrasta (Quercus pubescens).

(28) Z namenom zaščite kvalifikacijskih habitatnih tipov,

habitatnih tipov z visoko naravovarstveno vrednostjo ter habitatov kvalifikacijskih in ogroženih vrst se za shranjevanje

kakršnegakoli materiala, parkirišča in manipulativne površine,

potrebne za obratovanje gradbišč, uporabi degradirana

območja, ki bodo nastala zaradi gradnje desnega tira

Divača–Koper oziroma druga degradirana območja znotraj območja

državnega lokacijskega načrta.

29. člen

(ureditve na območjih gozdnih zemljišč)

(1) Ohraniti je treba sedanje povezave gozdnih prometnic in morebitne prekinitve na novo smiselno povezati.

(2) Z gojitvenimi ukrepi je treba utrjevati novo nastali gozdni rob v globini ene do dveh drevesnih višin, pri čemer je treba poskrbeti za drevesno in grmovno sestavo, ki sodi v tamkajšnjo fitocenozo. Prehode brežin na okoliški teren je treba povezati z novo nastalim gozdnim robom, posebno pozornost je treba posvetiti urejenosti zgornjega dela brežine.

(3) V čim večji meri je treba ohraniti naravno grmovno in drevesno vegetacijo. Med gradnjo stebrov za viadukte je treba omejiti površino gradbišča in čimmanj posegati v vegetacijo ob strugi vodotokov.

(4) Če bo zaradi gradenj dovozov in viaduktov ter predorov potrebna dodatna sečnja gozda izven območja trase, je treba takoj po gradnji omenjene površine obnoviti z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami (prvo leto po končani gradnji). Ob tem je prepovedano nepotrebno zasipavanje z odkopnim materialom v gozdovih zunaj trase železniške proge.

(5) Za vse obnove gozdov in novo nastali gozdni rob mora investitor naročiti podrobni gozdnogojitveni načrt, za poškodovane in izkrčene površine pa tudi sečnospravilni načrt, ki jih bo prizadela gradnja železniške proge.

(6) Drevje za posek mora z vednostjo lastnikov označiti revirni gozdar Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Območne enote Sežana.

(7) Vsi ukrepi, povezani s sečnjo in spravilom drevja ter ustvarjanjem novega gozda oziroma njegovo sanacijo, se izvedejo v skladu z varstvenimi režimi in navodili pristojnih institucij.

(8) Obstoječa zarast in gozdna površina pod vsemi načrtovanimi viadukti, obvodna vegetacija in gozdni rob se odstranjujejo le tam, kjer je to nujno potrebno. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se dela izvedejo le v suhem vremenu.

(9) Pri gradbenih delih na pobočjih se zagotovi ustrezno odkrivanje površja, da ne pride do talne erozije. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda čim manjši.

(10) V vseh gozdovih je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(11) Na izpostavljenih legah v okolici večjih emisijskih virov (npr. deponij gradbenega materiala) se zagotovi trajni gozd.

(12) Dostopi do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah se ne smejo zapirati. Gradnja mora potekati tako, da je omogočeno hkratno nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.

(13) Po končani gradnji se v celoti sanirajo vse gozdne površine, prizadete z gradnjo. Vkopi in nasipi ter druge površine vzdolž obravnavanih posegov se zasadijo z grmovno in drevesno vegetacijo, kjer je to smiselno in potrebno zaradi večje vpetosti posegov v prostor. Že med gradnjo se začnejo izvajati gozdnogojitveni ukrepi za utrjevanje novo nastalega gozdnega roba. Pri sanaciji gozdnega roba in posek ter pri drugih zasaditvah se uporabi izključno avtohtona drevesna in grmovna vegetacija. V največji možni meri se upoštevajo vzorci naravne in kulturne krajine ter okoliška vrstna sestava. Zagotovi se primerna vertikalna zgradba gozdnega roba. Predvidena zasaditev se izvaja na primerno utrjeni podlagi, zaščiteni pred erozijo.

(14) Izvaja se preventivno varstvo pred požari. Ob ugotovljeni požarni ogroženosti se od predvidenega posega zagotovi varnostni odmik zasaditve vegetacije.

30. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine. Investitor mora skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine za izvedbo posega v enote kulturne dediščine na območju iz 3. člena te uredbe pridobiti kulturnovarstvene pogoje

in kulturnovarstveno soglasje oziroma kulturnovarstveno mnenje.

(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo okoljevarstvenega oziroma kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave.

(3) Pred začetkom del investitor zagotovi izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča po končanem izkopavanju, ali druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Arheološke ostaline, ki so najdene med izvedbo posegov v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so.

(4) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.

(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.

(6) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo glede varstva kulturne dediščine

- posegi v prostor morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine in vplivnih območij. Pri nadaljnjih fazah načrtovanja se upoštevajo vsi varstveni režimi in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine. Upoštevajo se omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na krajinsko arhitekturno ureditev prostora vzdolž železniške proge in so navedeni v 26. členu te uredbe;

- pri izvedbi platoja na km 16 pred portalom predora pod Črnim Kalom je izvedena brežina severovzhodnega dela vkopa v dveh ali več terasah. Terase se pogozdijo;

- objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati tudi med gradnjo. Gradbiščne poti in obvozi ne smejo potekati čez objekte in območja kulturne dediščine, vanje ne sme posegati niti infrastrukturno omrežje;

- kjer trasa železniške proge poteka prek območja ali znamenitosti kulturne dediščine, je treba obseg gradbišča omejiti na minimalno potrebno širino trase, prav tako tudi širino dostopnih cest do portalov predorov (celotna Osapska dolina in Kraški rob);

- območja deponij je treba predhodno arheološko raziskati. V primeru novo odkrite dediščine mora investitor zaprositi za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Območje deponije Ankaranska bonifika se izvede v skladu s strokovnimi podlagami za trajno deponijo viškov materiala na območju Ankaranske bonifike, ki so priloga temu državnemu prostorskemu načrtu, ter ob upoštevanju izvedbenih faz.

(7) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

31. člen

(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč)

(1) Treba je zagotoviti nemoteno komunikacijo za kmetijsko mehanizacijo med eno in drugo stranjo trase železniške proge.

(2) Obseg gradbišča se kolikor je mogoče omeji na širino trase železniške proge in deviacij, za začasne objekte se v najmanjši možni meri uporablja kmetijska zemljišča, izogiba se zemljiščem I. in II. kategorije.

(3) Sanacija presekanih melioracijskih jarkov na območju kmetijskih zemljišč južno od Dekanov mora potekati vzporedno z gradnjo železniške proge.

(4) Treba je vzpostaviti sistem odvodnih kanalov v dolini Rižane v prvotno stanje (sanacija oziroma nadomestitev) in zagotovitev normalnega delovanja.

(5) Pri odrivih zemlje je treba paziti, da se vsa primerna zemlja, ki se jo lahko še uspešno rekultivira, deponira ločeno in se je ne meša s spodnjimi horizonti ali z ostalimi neprimernimi tlemi.

(6) Za vse potrebne dovoze in odvoze materialov je potrebno narediti dovozne poti. Po teh dovoznih cestah poteka ves promet. Potrebno je preprečiti nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih.

(7) Zgradijo se nadomestne dovozne poti na kmetijske površine, ki jim je nov poseg preprečil dostop do obstoječih komunikacij.

(8) Gradbeni in drugi material se ne odlaga na kmetijska zemljišča, ampak na za to določene deponije.

(9) Po izvedbi odkupov zemljišč se na preostalih zemljiščih po potrebi izvedejo komasacije in takšne zaokrožitve zemljišč, da je kmetijskim gospodarstvom na obstoječih in zamenjanih zemljiščih omogočena čim bolj strnjena obdelava zemlje.

32. člen

(ravnanje z rodovitno prstjo)

(1) Zgornjo humusno plast se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno vgradi na površino načrtovano za izgradnjo drugega tira.

(2) S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino. V sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.

(3) Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj tal. Gradbena dela, transport in druge ureditve se izvajajo na manj kvalitetnih tleh. Prepreči se emisije prahu in gradbenih materialov s transportnih in gradbenih površin ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico.

33. člen

(varstvo voda in tal)

(1) Površinske vode

- regulacije in drugi posegi v vodotoke se izvajajo tako, da v vodotoku (v kolikor so v njem v njem pretočne količine vode) ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti (razmere povišane vsebnosti suspendiranih snovi);

- med gradnjo je treba preprečiti neposredne posege v strugo vodotoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so organske halogene spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo (pranje gradbenih strojev z vodo iz reke ni dovoljeno);

- za primere razlitja nevarnih tekočin je treba onesnaženi material (na primer onesnažena tla) preiskati in skladno z določili predpisa, ki ureja način odstranitve odpadkov; onesnaženi material se ne sme odložiti na območju trase brez da bi bile izvedene ustrezne preiskave;

- ustrezno odvodnjavanje vod in čiščenje v lovilnih objektih;

- pred načrtovano uporabo herbicidnih sredstev na trasi drugega tira železniške proge je treba obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;

- sredstva za čiščenje predorov ne smejo vsebovati nevarnih snovi;

- most čez Rižano v km 27+244 železniške proge Koper–Divača, mora biti načrtovan tako, da mostno telo posega v strugo Rižane v enaki meri, kot že obstoječi most, to je z dvema opornima stebroma;

- ureditve struge vseh vodotokov se morajo načrtovati in izvajati v skladu s principi sonaravnega urejanja vodotokov;

- v zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, iz katerih bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile površinsko vodo, tla, geosfero in posledično podzemno vodo. Ukrep velja za vnos zemeljskih izkopov in za umetno pripravljene zemljine;

- vse premostitve vodotokov se izvedejo tako, da mostovi ali prepusti v celoti premostijo struge in da ne povzročajo lokalnih zožitev v strugi vodotoka. Svetla odprtina pa mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kakor 50 cm nad koto gladine 100-letnih visokih voda;

- v času gradnje je strogo prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih deponij odstranijo.

(2) Podtalna voda in tla

– trasa drugega tira železniške proge Divača–Koper na odseku med km 13 in km 15 poteka po III. vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Rižana, za katerega se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela analiza tveganja za onesnaževanje;

– spremlja se sestava izkopanega materiala glede vsebnosti

nevarnih snovi. V primeru, da se ugotovijo vsebnosti, ki presegajo mejne vrednosti za izkopani material skladno z določbami predpisov Republike Slovenije, se pred nadaljevanjem

izkopavanja opredeli drugi, s predpisi določen način odstranjevanja/deponiranja izkopanega materiala;

– transport izkopanega materiala do začasne in trajne deponije je treba zagotoviti po že utrjenih poteh;

– na območju gradbišča železniške proge za drugi tir (v predoru ter na območju začasnih deponij in transportnih poti) se smejo uporabljati le brezhibna gradbena in druga strojna ter transportna oprema in naprave;

– vzdrževanje naprav in opreme se na območju gradbišča izvaja le na utrjenih ploščadih, ki morajo imeti urejeno odvajanje in zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kar se uredi s primernim sistemom zbiranja in odvajanja padavinskih odpadnih vod z usedalnikom z utrjenim dnom in oljnim lovilcem;

– če se med izkopom predora odkrijejo razpokline in druge oblike nehomogenosti geoloških podlag, ki lahko pomenijo

neposreden stik s podzemno vodo, je treba izkop na tem odseku prekiniti, dokler ni izdelana ocena o ogroženosti podzemne vode;

– uporabljati se smejo le gradbeni in izolacijski ter drugi materiali, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti ne predstavljajo trajne nevarnosti za tla in podzemne vode;

– izvajalec del je v primeru vdorov podzemne vode dolžan zaustaviti dela in izvesti vse ukrepe za zmanjšanje škode ter nadaljevati z delom po preveritvi njihove učinkovitosti;

– komunalne in padavinske odpadne vode ni dovoljeno odvajati v tla. Komunalne in padavinske odpadne vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, opredeljenih v predpisih, ki urejajo odvajanje odpadnih voda. Za te namene je potrebno zgraditi ustrezne usedalnike (po potrebi z oljnimi lovilci), izvajati nevtralizacijo ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije izpolniti zahteve iz navedenega predpisa;

– umetno pripravljene zemljine se ne smejo uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode;

– v primeru iztekanja goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi se takoj uporabi nevtralizacijsko sredstvo in se onesnaženo

zemljino takoj odstrani ter preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;

– predorske cevi se v največji možni meri izdelajo v nedrenirani izvedbi. Na območjih kraških kanalov se poleg neprepustne izvedbe izdelajo še obtoki za podzemno vodo;

– za tretiranje plevela na površinskih delih trase (npr. železniški nasipi) se smejo predvsem na območju kraških vodonosnikov

uporabljati le pesticidi, ki so dovoljeni za rabo na vodovarstvenih območjih;

– trasa poteka po območju ranljivih vodonosnikov in po vplivnem območju vodnih virov, zato se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt zaščite in reševanja v primeru ekološke nesreče s predvideno možnostjo dostopa intervencijskih vozil;

– zagotovi se redno vzdrževanje vseh naprav, napeljave in opreme, nadzor tesnosti kanalizacijskega sistema, nadzor tesnosti bazenov oziroma zadrževalnikov in zanesljiv kontrolni sistem javljanja poškodb na sistemu odvodnje;

– izdela se program postopkov in ukrepov (poslovnik za ukrepanje v primeru onesnaženja), ki se izvajajo v primeru nesreče ali nepravilnega delovanja sistema odvodnje (kanalizacija,

zadrževalniki).

(3) Dodatni ukrepi za varstvo tal

- vsi useki in nasipi na trasi in vse z gradnjo prizadete površine se utrdijo in protierozijsko zaščitijo;

- posegi v tla, odstranjevanje krovnih plasti in zasipov se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal;

- pri zaključnih delih in urejanju vkopov ter nasipov se zaradi stabilizacije na novo oblikovane in poškodovane površine zatravijo;

- za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine, ki morajo biti določene pred začetkom izvajanja del. To velja tudi za začasne deponije materiala, ki nastane pri izkopu gradbene jame;

- monitoring sestave zemeljskega izkopa glede vsebnosti nevarnih snovi. Če se ugotovijo vsebnosti snovi, ki presegajo mejne vrednosti za zemeljski izkop, se pred nadaljevanjem izkopavanja opredeli drug, s predpisi določen način odstranjevanja oziroma deponiranja zemeljskega izkopa;

- pri gradnji se uporabljajo le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;

- gorivo za gradbene stroje se dovaža sproti in po potrebi.

34. člen

(varstvo zraka)

(1) Preprečevanje prašenja z odkritih delov trase in gradbišč; ukrep določa redno vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu.

(2) Preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča železniške proge za drugi tir in objektov s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase, gradbišč in gradbiščnih platojev. Ukrep je treba izvajati na vseh dovoznih transportnih poteh, ki potekajo v bližini stanovanjskih objektov.

(3) Upoštevanje emisijskih norm pri začasnih gradbenih objektih ter pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.

(4) Upoštevanje emisijskih norm pri prezračevalnih napravah, uporabljenih v času gradnje predorov in pri začasnih betonarnah, postavljenih na območjih gradbiščnih platojev.

(5) Monitoring onesnaženosti zraka med rekonstrukcijo železniške proge obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na gradbiščih.

35. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) V času gradnje se upoštevajo splošni omilitveni ukrepi v skladu s poročilom o vplivih na okolje. Za objekte v bližini transportnih poti in gradbiščnih platojev se v času gradnje zagotovi naslednje ukrepe pasivne zaščite ali začasne protihrupne ograje

- pasivna zaščita objektov Lokev 230, Lokev 235 in Gabrovica 35,

- začasna protihrupna ograja ob transportni poti T2b za zaščito objekta Gabrovica 35,

- začasna protihrupna ograja ob gradbiščnem platoju južnega portala predora T8 za zaščito objektov v Dekanih.

(2) Za objekte Dekani 26a, Dekani 24 in Cesta na Rižano 32, Pobegi se preveri potreba po izvedbi pasivne zaščite.

(3) Monitoring hrupa med gradnjo in obratovanjem se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju ter prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa. Lokacije za izvedbo monitoringa se v skladu s poročilom o vplivih na okolje določijo v načrtu monitoringa. Če se ugotovi preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti dodatne ukrepe zaščite pred hrupom.

36. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Za varstvo pred požarom v času obratovanja železniških

predorov se v predorih nahaja hidrantno omrežje, ki se napaja z vodo iz vodohranov nad predori T1, T4, T7 in T8 s kapaciteto 200 m3 vode. Za potrebe levega tira se hidrantno omrežje zgradi v predorih T3-6L in T7L. Za potrebe intervencij gasilcev in reševalcev se dodatno zgradi cesta T-2b2. Dostopne ceste vodijo na območje platojev pri portalih predorov, ki so v asfaltni izvedbi, oba tira sta na platojih povozna s cestnimi vozili.

Povoznost tira se zagotovi s pokritostjo tirne konstrukcije z montažnimi ploščami iz lahkega betona. Na omenjenih platojih s povoznim tirom je mogoče vtiriti tudi dvopotno gasilsko vozilo, ki lahko v nadaljevanju napreduje po tiru v predor na mesto požara. Skladno z varnostnim konceptom, se reševanja iz gorečega vlaka

vršijo na reševalni postaji, ki se nahaja na platoju med južnim portalom predora T2 in viaduktom Gabrovica. V najbolj neugodnem

scenariju pa se v primeru iztirjenja ali zaustavitve vlaka v predoru vrši reševanje in gašenje v predoru samem, do lokacije vlaka pa se dostopa po tiru (dvopotna vozila) ali po tiru sosednje cevi in preko prečnikov oziroma prečnih izhodnih cevi.

(2) Potrebno je zagotoviti posebne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti območij ob odprtem delu trase: posamezna najbolj ogrožena območja sistemsko ločiti z obstoječimi in novimi pobočnimi protipožarnimi potmi oziroma zgraditi protipožarni zid na ogroženih območjih vzdolž trase ter izdelati načrt za hitro ukrepanje in učinkovito gašenje v primeru požara.

(3) Vrsta in obseg ukrepov iz prejšnjega odstavka se določi v študiji požarne varnosti, izdelane v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom, ki mora biti obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4) Za varno in učinkovito intervencijo v predorih mora investitor do začetka uporabe objekta zagotoviti dve novi dvopotni gasilski vozili in ju pred pričetkom obratovanja predati v uporabo pristojnim gasilskim enotam ter zagotoviti stalno pripravljenost povečanega števila poklicnih

gasilcev v pristojnih gasilskih enotah širšega pomena ob upoštevanju veljavnih meril, ki jih predpiše pristojni organ za zaščito in reševanje.

(5) Financiranje dodatno zaposlenih ustrezno usposobljenih

gasilcev za vse delovne izmene gasilske enote se določi v sporazumu med investitorjem in pristojno gasilsko enoto.

(6) Pred začetkom uporabe predorov mora investitor vozni režim avtovlakov in tovornih vlakov, ki prevažajo večje količine nevarnih snovi, uskladiti z zahtevami iz študij požarne varnosti, ki so sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo predorov.

37. člen

(vibracije)

(1) Transportne poti bodo določene v nadaljnjih fazah projektne dokumentacije, zato morajo biti ukrepi varstva pred vibracijami v času gradnje podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča. Pred začetkom gradnje je treba v okviru pripravljalnih del popisati in dokumentirati stanje in morebitne poškodbe vseh objektov, oddaljenih manj kot 10m od roba dovoznih poti za težka tovorna vozila do trase AC.

(2) Investitor oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pred in med gradnjo ter po zaključeni gradnji predorov zagotoviti

- popis in dokumentiranje stanja objektov nad predori pred pričetkom zemeljskih del;

- obvezno spremljati in dokumentirati stanje med gradnjo;

- v primeru nastalih poškodb med gradnjo takoj sanirati stanje in po potrebi prilagoditi tehnologijo vrtanja predorov;

- po zaključeni gradnji spremljati stanje objektov in jih sanirati v primeru nastalih poškodb zaradi posledic gradnje predorov (pogrezanje zemljišča).

(3) Za gradnjo se lahko uporabi le mehanizacija, ki je izdelana skladno z emisijskimi normami za vibracije gradbenih strojev.

(4) V času obratovanja drugega tira železniške proge ukrepi za zmanjšanje vibracij niso potrebni.

38. člen

(deponije viškov materiala)

(1) Na trasi drugega tira železniške proge bo približno 3.457.900 m 3 izkopanega materiala.

(2) Vsi viški kvalitetnih materialov (apnenec ca 1.827.900 m 3 ) se uporabijo na trasi drugega tira železniške proge in za predelavo oziroma za gradbene posege na drugih lokacijah. Na trasi drugega tira železniške proge se vgradi v nasipe 415.600 m 3 komprimiranega materiala.

(3) V deponije trajnih viškov se odlaga le nehomogen apnenčasti in flišni material izkopan na trasi drugega tira železniške proge. Pri dimenzioniranju velikosti deponij trajnih viškov materiala se upošteva približno 1.630.000 m 3 izkopanega materiala.

(4) Za deponiranje trajnih viškov materiala se prioritetno izvaja deponiranje v deponij Železni most, ki je določena z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina-Klanec (Uradni list RS, št. 48/98). Pri izvajanju deponiranja trajnih viškov materiala se upoštevajo določbe navedene uredbe. Vgradnja preostalih trajnih viškov materiala se izvede na naslednjih lokacijah

- na lokaciji opuščenega laporokopa ob stari Šmarski cesti,

- na lokaciji Ankaranske Bonifike.

(5) Pogoji urejanja deponij trajnih viškov materiala

Lokacija opuščenega laporokopa ob stari Šmarski cesti

- območje se nahaja ob stari Šmarski cesti, v prostorskih sestavinah Mestne občine Koper je namenjeno pridobivanju rudnin, obsega ca. 3,2 ha,

- volumen, na voljo za odlaganje: 196.000 m 3 ,

- vzpostavi se brežine v nagibu 1: 2,

- polnjenje deponije se izvede po etažah 10 do 30 m širine,

- izvede se dovozne poti, ki se jih po deponiranju zasadi,

- brežine laporokopa se po sanaciji uredi in rekultivira,

- postavi se varovalne ograje zaradi strmih bregov.

Lokacija Ankaranske Bonifike

- območje se nahaja vzhodno od cestne prevezave Bertoki–Ankaran, na severni strani osamelca Srmin, v prostorskih sestavinah občinskega plana je namenjeno kmetijstvu;

- volumen, na voljo za odlaganje: 340.000 m 3 ;

- deponija se uredi na način, da se po zaključenem deponiranju ohrani primarna namenska raba;

- ponovno je treba vzpostaviti del melioracijskih kanalov, odvodni in drenažni sistem;

- deponija Ankaranska Bonifika bo zasipana v višini od 1 do mestoma 2,5 m;

- brežine deponije se izvede v naklonu 1: 4;

- minimalna višina nadgradnje ob dostopni poti na severnem delu je 0 m (Ankaranska Bonifika je sedaj v depresiji) in prehaja zaradi vzdolžnih padcev deponije do maksimalnega nasipavanja 0,70 m;

- na južni strani se deponija vklopi v obstoječi obrambni nasip reke Rižane, kjer na določenih mesti višina deponije preseže omenjeni nasip za največ 1,8 m.

(6) Vgradnja trajnih viškov materiala se lahko izvede izven območja državnega lokacijskega načrta, pod pogojem, da bodo nosilci zasipavanja (lokalna skupnost, lastniki zemljišč, upravljavci zemljišč...) zagotovili ustrezna dovoljenja za zasipavanje in vgradnjo materiala.

(7) Kot rezervna lokacija za odlaganje odvečnega materiala se dopusti tudi možnost odlaganja v kamnolomih. Pred začetkom odlaganja se izdela ustrezna projektna dokumentacija in pridobijo vsa potrebna dovoljenja.

39. člen

(območja začasnih deponij)

(1) Gradbiščna platoja sta pri Mihelah in pri Dekanih. V času izvajanja del in gradnje se na platojih zagotovi območje za začasno deponiranje materiala in manipulativne površine za gradbeno mehanizacijo pri izvajanju gradbenih del, ki bodo znane šele po izbiri izvajalca gradbenih del. Investitor zagotovi, da se gradbiščna platoja pri Mihelah in Dekanih po končani gradnji povrneta v prvotno stanje.

(2) Območji za začasno shranjevanje izkopane zemljine pri dostopni cesti T-7 se po končani gradnji povrneta v prvotno stanje.

(3) Investitor zagotovi

- dokumentiranje stanja,

- pred začetkom del v času pripravljalnih del se zagotovi ustrezno odstranitev in deponiranje humusa,

- po končanju zagotoviti povrnitev v prvotno stanje (razprostiranje humusa, setev lokalnih trav ali sajenje drevesnih vrst ipd.).

(4) Območja ostalih začasnih deponij oziroma gradbenih platojev (platoji pred portali predorov) bodo po končani gradnji služili za reševanje v primeru nesreč oziroma kot servisni platoji pred portali predorov.

VII. ETAPNOST IZVEDBE

40. člen

(etape izvajanja državnega lokacijskega načrta)

(1) Izvedba drugega tira železniške proge Divača–Koper se lahko izvaja po posameznih etapah

- prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov;

- cestna križanja, deviacije in servisne ceste;

- predori in drugi potrebni objekti;

- železniška proga ali deli trase;

- ureditev deponij trajnih viškov materiala;

- elektronapajalne postaje in dovod električne energije do njih;

- dovod vode in električne energije do gradbišč posamezne etape;

- dela na železniških signalno varnostnih in telekomunikacijskih napravah (modernizacije, dograditve, začasne ureditve zavarovanja…).

(2) Izgradnja Ankaranske Bonifike in odvodnje se prilagodi izvedbi trase ceste Ankaranske vpadnice v primeru, da je cesta že izvedena.

(3) Posamezne etape upoštevajo modernizacije obstoječe proge na lokacijah postaje Divača, cepišča Bivje ter ENP Dekani.

(4) Navedene etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

41. člen

(monitoring)

(1) Investitor izgradnje drugega tira železniške proge zagotovi celostni načrt monitoringa za področja, ki jih določajo poročila o vplivih na okolje in izvajanje monitoringa v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva okolja in usmeritvami poročil o vplivih na okolje.

(2) Pri določitvi monitoringa je treba smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja je treba zagotoviti tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavin okolja. Merilna mesta za spremljanje stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Naravovarstveni monitoring je treba izvajati tudi v času pripravljalnih del glede na določila poročila o vplivih na okolje.

(3) Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za javnost podatkov.

(4) Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5) Dodatni ukrepi, ki jih mora zagotoviti investitor na podlagi monitoriga so

- dodatni tehnični in prostorski ukrepi,

- dodatne zasaditve,

- sanacije, povečanje in izgradnja novih naprav in ureditev,

- sprememba rabe prostora in objektov,

- drugi ustrezni ukrepi.

(6) Izvajanje monitoringa v času gradnje in obratovanja drugega tira

- zagotoviti stalen geotehnični nadzor nad gradnjo;

- v času gradnje in obratovanja se izvaja monitoring onesnaženosti tal. Preiskavo obremenjenosti odpadnih voda izvede ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor;

- v času gradnje se izvaja monitoring onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na petih lokacijah (na območju gradbišča in na lokacijah, kjer bo potekalo drobljenje materiala);

- v času gradnje in obratovanja se izvaja monitoring onesnaženosti podtalnice z usedalnikov, ki vključuje preiskave obremenitev vode in sedimenta;

- v času gradnje in obratovanja se izvaja monitoring pojavljanja poškodb v strugah odvodnikov;

- investitor zagotovi naravovarstveni nadzor nad gradnjo z vidika dokumentiranja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot ter krasoslovni in geološki nadzor, katerega izvajajo ustrezne raziskovalne institucije;

- v fazi zemeljskih del mora izvajalec zagotoviti stalen arheološki nadzor na potencialnih lokacijah arheoloških najdbišč vzdolž celotne trase;

- v času gradnje je predlagan monitoring hrupa na petih lokacijah, med obratovanjem pa na celotni progi;

- v času gradnje se izvaja monitoring za vse objekte, pri katerih je nadkritje manjše od 40 m na apnencu in manjše od 60m na flišu ter se nahajajo v pasu 30 m na vsako stran osi trase drugega tira železniške proge.

(7) Izvajanje monitoringa v času deponiranja in po končanem deponiranju na območjih deponij

- v času deponiranja in po končanem deponiranju se spremlja nagib in plazenje pobočja;

- v času deponiranja in po končanem deponiranju se spremljanja podzemno vodo;

- v času deponiranja in po končanem deponiranju se izvaja monitoring površinske vode;

- v času deponiranja se izvaja monitoring onesnaženja zraka;

- v času deponiranja se izvaja monitoring hrupa;

- v času deponiranja se izvajajo meritve obremenitev tal (in rastlin);

- na območju deponije ankaranska Bonifika v fazi pripravljalnih del se nadzoruje odstranitev zgornjega sloja tal in njegovo ustrezno deponiranje ter ponovno razgrinjanje deponiranega zgornjega sloja tal;

- pred začetkom pripravljalnih del se pravočasno obvestijo inštitucije za naravovarstveni nadzor, ki po potrebi spremljajo začetna oziroma pripravljalna dela;

- pripravljalna dela morajo na celotnem območju deponij ves čas potekati pod stalnim arheološkim nadzorom.

41.a člen

(naravovarstveni monitoring)

(1) Najmanj deset dni pred začetkom del se o tem obvesti pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN).

(2) Med izvajanjem pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih

del na širšem območju trase, vključno z vsemi dovoznimi cestami in potmi, mora investitor zagotoviti strokovni nadzor na področju ohranjanja narave, katerega krasoslovni in geološki del se lahko opravi v okviru krasoslovnega in geološkega nadzora

celotne trase.

(3) Pred izvedbo posega, med izvedbo posega in pet let po posegu je treba na območju Glinščice na oziroma ob območju,

ki se z gradnjo prizadane, izvajati monitoring zavarovanih vrst rastlin, mehkužcev, metuljev, hroščev, rakov, rib, dvoživk, netopirjev, ptic, habitatnih tipov (negozdni, gozdni, vodni), vodnih

nevretenčarjev ter speleobiološki monitoring.

(4) Spremljanje stanja okolja in narave med gradnjo

– biotska raznovrstnost, zavarovana območja, naravne vrednote: stalni monitoring na območju gradbišč v času pripravljalnih,

zemeljskih in gradbenih del izvaja pristojna območna enota ZRSVN;

– habitatni tipi: monitoring na območju gradbišč v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del mesečno izvaja strokovnjak

biolog;

– ptice (poudarek na kvalifikacijskih vrstah): monitoring na območju doline Glinščice v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del mesečno izvaja strokovnjak ornitolog;

– netopirji: monitoring na območju doline Glinščice v času gradbenih del tedensko izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

– ribe in raki: monitoring v vodotokih Glinščica in Škofijski potok ter v Osapski reki in njenih pritokih v času intenzivnih gradbenih del tedensko izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

– vodni organizmi in obvodna vegetacija: monitoring na območju vodotokov Glinščica in Škofijski potok v času intenzivnih

gradbenih del mesečno izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

– biotska raznovrstnost v vodotokih: monitoring v vodotokih

Glinščica in Škofijski potok v času intenzivnih gradbenih del mesečno izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

– dvoživke: monitoring na območju Glinščice, Osapske reke in Rižane v času gradbenih del izvaja usposobljen strokovnjak

z referencami;

– kvaliteta vode: monitoring v Glinščici in pritokih nizvodno od gradbišča v času intenzivnih gradbenih del mesečno izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

– naravne vrednote: stalni nadzor v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del na območju naravnih vrednot, kjer poteka gradnja, izvajajo raziskovalne institucije z ustreznimi referencami;

– če se med pripravljalnimi, zemeljskimi in gradbenimi deli odkrije del narave (geološkega naravnega pojava, jame ali njenega dela, ipd.), ki bi lahko ustrezal merilom za določitev naravne vrednote, je treba najdbo fizično zavarovati in o njej takoj obvestiti izvajalca geološkega ali speleološkega nadzora;

– za gradnjo levega tira se izdela načrt monitoringa, ki bo vključeval ugotovitve monitoringa, izvajanega med gradnjo desnega tira.

(5) Spremljanje stanja med obratovanjem

- veliki sesalci: monitoring tri leta dvakrat letno po celotni dolžini železniške proge, kjer trasa poteka po površju, izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

- ptice (poudarek na kvalifikacijskih vrstah): monitoring tri leta mesečno izvaja strokovnjak ornitolog na območju doline Glinščice;

- ribe in raki: monitoring v vodotokih Glinščica in Škofijski potok izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;

- evidentirane naravne vrednote: nadzor tri leta dvakrat letno izvaja strokovnjak z referencami na območju naravnih vrednot, v katere plan fizično poseže.

(6) Pripravljavec plana zagotovi, da investitor posega spremlja učinkovitost omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila in izvaja monitoring voda, narave, hrupa in krajine. Pri pripravi programa monitoringa se upošteva obseg in natančnost obstoječega

okoljskega monitoringa prvega tira. Letna poročila o učinkovitosti omilitvenih ukrepov in letna poročila o okoljskem monitoringu se letno do 31. marca za preteklo leto pošljejo ministrstvu, pristojnemu za okolje, in pripravljavcu plana.

41.b člen

(miniranje in razstreljevanje v predorih)

(1) Zaradi majhne višine nadkritja nad predori se na navedenih odsekih proge izvaja miniranje in razstreljevanje z naslednjimi omejitvami

- med severnim portalom predora T1 in km 3+500 in

- med severnim portalom predora T8 in km 23+400.

(2) Zaradi majhne višine nadkritja miniranje in razstreljevanje

na desnem tiru ni dovoljeno na odsekih proge med km 17+250 in km 18+150 ter med km 25+400 in južnim portalom

predora T8. Na levem tiru je na teh odsekih miniranje oziroma

razstreljevanje dovoljeno pod pogojem, da se na površju izvaja bolj obsežen monitoring.

(3) V času odstrela v kamnolomu Černotiče (Bradolini) se prekine dela pri gradnji predorov med km 12+200 in južnim portalom predora T2 (vplivno območje kamnoloma). Izvajalec se pred pričetkom del pri gradnji predorov s koncesionarjem kamnoloma dogovori o načinu obveščanja o predvidenem izvajanju odstrela.

(4) Na območjih z nadkritjem manj kot 30 m se izvaja monitoring objektov skladno z zakonodajo.

(5) V času gradnje predorskih cevi med km 25+400 in južnim portalom predora T8 se izvaja monitoring predora Dekani in regionalne ceste Divača–Koper. Regionalno cesto se začasno zaščiti pred vplivi izkopa predorov ter začasno omeji promet.

42. člen

(organizacija gradbišča in transportne poti)

(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Na določenih odsekih (v območju habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo) se zaradi omejitev transport vrši po poljskih poteh in lokalnih cestah.

(2) Pri organizaciji gradbišča se upošteva naslednje

- za transport se določijo obstoječe dovozne poti in ceste, ki ne vodijo skozi strnjena naselja;

- zagotovi se odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem prometnem omrežju;

- vse ceste in poti, ki bodo služile obvozu ali transportu pred začetkom in med gradnjo se ustrezno uredi, po končani gradnji pa se vse nastale poškodbe sanira;

- zagotovi se nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, v času sanacije nasipov se jih zaščiti, vse eventualne nove poškodbe se sanira in posege uskladi s pristojnimi organi in organizacijami;

- v času gradnje se zagotovi zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč in v skladu z veljavnimi prepisi se odpravi v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja;

- pred pričetkom del se posname obstoječe stanje vseh lokalnih cest in dovozov, ki bodo služili kot poti na gradbišče, se jih uredi in protiprašno zaščiti;

- v času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.

(3) Natančnejši potek transportnih trakov na območju Glinščice se določi v fazi pripravljalnih del v sodelovanju s pristojno naravovarstveno službo. Začasna gradbiščna pot na območju Glinščice se po končani gradnji odstrani in rekultivira v skladu z 11. členom uredbe.

(4) Dostopne oziroma transportne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.

(5) Na celotnem gradbišču naj bo vedno na razpolago zadostna količina absorpcijskih sredstev. V primeru razlitja nevarnih snovi jih je potrebno nemudoma uporabiti in s tem preprečiti pronicanje v tla.

(6) Gradbeni stroji in druga vozila morajo biti tehnično brezhibni, da ne bi prišlo do izlitja goriva ali olja. V primeru razlitja nevarnih snovi iz gradbene mehanizacije se lokacijo takoj sanira. Nevarne odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.

(7) Zagotovi se redno čiščenje strojev zaradi preprečevanja širjenja tujerodnih invazivnih vrst, še predvsem na območju Glinščice.

(8) Gradnja objektov na odprtih delih trase naj poteka predvsem v dnevnem času. Zaradi varnosti na gradbišču je v nočnem času dovoljena namestitev svetil, ki imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop. Železniške proge in dostopnih cest izven območij naselij se ne sme osvetljevati.

43. člen

(ostale obveznosti investitorja in izvajalcev)

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi

- uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;

- zgradi se dostope, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni v času gradnje;

- nadomesti se komunalne objekte in naprave, ki v načrtu niso evidentirani, pa se ugotovi, da so tangirani s posegom;

- po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej;

- v primeru presahnitve vodnega vira zaradi izgradnje drugega tira je investitor dolžan zagotoviti nadomestni vodni vir;

- v primeru, da bodo na objektih, napravah in ureditvah ob transportnih poteh in ob gradbišču nastale škode, ki so posledica gradnje, investitor sanira škodo oziroma plača odškodnino;

- urejanje lastninskih razmerij se dokonča pred pričetkom gradnje;

- začasno pridobljena zemljišča po izgradnji železniške proge in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;

- nadomesti, sanira ali povrne se nastalo škodo za vse ostale objekte, naprave in ureditve, ki v načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so tangirani s gradnjo drugega tira;

- krajane se tekoče obvešča o delih in posledicah: prašenje, vibracije, hrup in možnih kratkotrajnih prekinitvah dobave pitne vode in električne energije;

- ob kratkotrajnih zaporah cest in poti v naseljih in na območjih, kjer trasa proge križa lokalne cestne povezave se obvesti prebivalstvo in v tistem času uredi ustrezne obvoze;

- v primeru ugotovljenih presežnih mejnih vrednosti prašnih usedlin na določenih lokacijah je investitor dolžan izvesti omilitvene ukrepe med katerimi je najučinkovitejši vlaženje površin, kjer se izvaja drobljenje materiala;

- v primeru, da bo občina Hrpelje-Kozina na trasi opuščene železniške proge pred gradnjo uredila kolesarsko pot, jo bo investitor vzpostavil v prvotno stanje,

- investitor mora po potrebi zagotoviti nadomestila prizadetim kmetijskim gospodarstvom, vključno z izpadom dohodka in finančnih vzpodbud;

- pred pričetkom gradnje se z lokalnimi skupnostmi uskladi popis stanja lokalne gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

44. člen

(razmejitve in primopredaja)

Investitor poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, vodne infrastrukture, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje in pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

IX. TOLERANCE

45. člen

(1) Vse stacionaže in dimenzije trase drugega tira železniške proge, ostalih ureditev in objektov ter njihovo obliko, se natančneje določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Ob realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih značilnosti in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, vodnega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega, naravovarstvenega ali ekonomskega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim lokacijskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, v kolikor ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

(4) Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(5) Izgradnja industrijskega tira in priključka ob II tiru železniške proge se izvede pod pogoji, ki jih bo upravljavec podal v postopku pridobivanja ustrezne dokumentacije in izvajanja del.

(6) Dopustne so adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave za objekte, ki se nahajajo znotraj območja tega državnega lokacijskega načrta.

(7) Dopustna so odstopanja zaradi tehničnih rešitev, ki so predmet tehnoloških potreb, ki sledijo prilagoditvam faz izgradnje, ob upoštevanju modernizacije obstoječe proge na lokacijah postaje Divača, cepišča Bivje ter ENP Dekani. S tem se omogočijo posegi v območje DLN za II. tir proge Divača–Koper na navedenih lokacijah, ki se jih lahko ureja s prostorskimi akti nižjega reda.

(8) Na območju državnega lokacijskega načrta je pri urejanju prehodov oziroma prečkanj cestne z železniško infrastrukturo dopustna izvedba dodatnih izvennivojskih križanj cest ter prehodov za pešce in kolesarje.

(9) Na območju državnega lokacijskega načrta se pri urejanju prečkanj železniške infrastrukture z vodami in objekti vodne infrastrukture lahko izvede dodatne premostitvene objekte, mostne konstrukcije ali mostove, na osnovi predhodno pridobljenega soglasja pristojne službe za upravljanje z vodami.

46. člen

(gradnja na območju državnega lokacijskega načrta)

(1) Na območju državnega lokacijskega načrta je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture

- cestni objekti,

- elektroenergetski objekti,

- telekomunikacijski objekti,

- infrastrukturni objekti,

- objekti spodnjega ustroja, zgornjega ustroja, signalnovarnostne naprave, telekomunikacijske naprave.

(2) Na območju državnega lokacijskega načrta se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo železniško infrastrukturo.

(3) Na območju državnega lokacijskega načrta je dovoljena

izvedba cevovoda in spremljajočih ureditev, potrebnih za njegovo izvedbo in delovanje.

X. NADZOR

47. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

49. člen

Na območju državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge Divača–Koper med km 16+350 do km 16+485 in km 17+340 do km 17+500 ter od km 17+650 do km 18+135 veljajo za izgradnjo avtoceste Klanec–Srmin pogoji, določeni z Uredbo o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Klanec–Srmin (Uradni list RS, št. 51/99).

50. člen (črtan)

51. člen (črtan)

52. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga: Grafični prikaz območja državnega lokacijskega načrta