Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila

1. člen

(predmet uredbe)

Ta uredba določa kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), kjer se izvaja ali je izvedena nedovoljena gradnja in ureja način njegovega plačila.

2. člen

(stopnja degradacije in uzurpacije prostora)

Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer je nedovoljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene gradnje same.

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo

1. »značilnost območja« pomeni, kakšna vrsta namenske rabe prostora in izrabe kapacitete prostora ter kakšna vrsta in stopnja varovanja je zanj predpisana z izvedbenim prostorskim aktom oziroma varstvenim režimom;

2. »značilnost nedovoljene gradnje« pomeni, na kakšen način se izvaja oziroma je bila nedovoljena gradnja izvedena, čemu je namenjena, kolikšen je njen obseg, kolikšna je njena izgrajenost oziroma dokončanost, kakšna je zahtevnost izvajanja del ter kakšna je skladnost takšne gradnje s predpisano namensko rabo prostora in oblikovalskimi pogoji;

3. »vrsta nedovoljene gradnje« pomeni, ali predstavlja nedovoljena gradnja nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo, nevarno gradnjo ali nelegalni kop;

4. »nezazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki leži izven poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja;

5. »zazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki je znotraj poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja, kakor tudi zemljišče, na katerem stoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja;

6. »izraba kapacitete prostora« je z izvedbenim prostorskim aktom določen faktor izrabe parcele: pri stavbi je faktor izrabe delež bruto etažnih površin glede na celotno površino zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel, na katerih stoji takšna stavba, za gradbeno-inženirski objekt pa je faktor izrabe delež površine, ki ga predstavlja tlorisna površina (fundus) takšnega objekta glede na celotno površino zemljiške parcele ali zemljiških parcel, na katerih stoji objekt.

2. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Z NEDOVOLJENO GRADNJO

4. člen

(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja)

Značilnost območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se ugotovi in ovrednoti po

1. vrsti namenske rabe prostora,

2. vrsti izrabe kapacitete prostora in

3. vrsti in stopnji varovanja.

5. člen

(vrsta namenske rabe prostora)

(1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na namensko rabo točkuje, če gre za

1. za nezazidljivo zemljišče s točkami T1 = 160;

2. za zazidljivo zemljišče s točkami T1 = 80.

(2) V primeru, da območje leži delno na zazidljivem, delno na nezazidljivem zemljišču, se območje šteje za zazidljivo, če se več kot 50% tlorisne površine nedovoljene gradnje nahaja na zazidljivem zemljišču.

6. člen

(izraba kapacitete prostora)

(1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se točkuje, če je faktor izrabe presežen ali zmanjšan

1. za več kot 100% s točkami T2 = 30;

2. za manj kot 100% s točkami T2 = 10.

(2) Če prostorski akt ne določa faktorja izrabe, se območje, na katerem je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, točkuje s točkami T2 = 0.

(3) Če je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 2,80 metra, a nižja od 5,00 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 1,5. Če pa je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 5 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 2.

7. člen

(vrsta in stopnja varovanja)

(1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na vrsto in stopnjo varovanja točkuje, če gre za

1. območje kmetijskih zemljišč

- ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo (prvo območje) s točkami T3 = 120,

- ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo s točkami T3 = 60;

2. območje gozda

- ki je razglašen kot varovalni gozd s točkami T3 = 120,

- ki je razglašen kot gozd s posebnim pomenom s točkami T3 = 80,

- ki ni razglašen kot varovalni gozd oziroma gozd s posebnim pomenom in ni vključen v poselitveno območje s točkami T3 = 40;

3. vodovarstveno območje

- v najožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 160,

- v ožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 120,

- v širšem varovalnem pasu s točkami T3 = 40;

4. območje pridobivanja rudnin

- v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru s točkami T3 = 40;

5. območje, ki je varovano po predpisih o ohranjanju narave

a) v osrednjem območju narodnega parka, strogem naravnem rezervatu, v naravnem rezervatu ali območju naravnega spomenika s točkami T3 = 140,

b) na širšem območju narodnega parka, v osrednjem območju regijskega parka, krajinskem parku, na območju Natura 2000 ali na območju naravne vrednote državnega pomena s točkami T3 = 80,

c) na vplivnem območju regijskega parka, na območju naravne vrednote lokalnega pomena ali na ekološko pomembnem območju s točkami T3 = 20;

6. območje, ki je varovano po predpisih o kulturni dediščini

- za kulturne spomenike državnega pomena s točkami T3 = 160,

- za kulturne spomenike lokalnega pomena s točkami T3 = 120,

- v vplivnem območju kulturnega spomenika državnega pomena s točkami T3=80,

- v vplivnem območju kulturnega spomenika lokalnega pomena s točkami T3=60;

7. območje, ki je varovano po predpisih o upravljanju z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči

a) v vodnem zemljišču

- tekoče celinske vode 1. reda s točkami T3 = 140,

- tekoče celinske vode 2. reda s točkami T3 = 80,

- stoječe celinske vode 1. reda (jezera, vključno s presihajočim) s točkami T3 = 180,

- stoječe celinske vode 2. reda (jezera, ribniki, mlake, močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki) s točkami T3 = 90,

- morja s točkami T3 = 200;

b) v priobalnem zemljišču

- tekoče celinske vode s točkami T3 = 60,

- stoječe celinske vode s točkami T3 = 100,

- morja s točkami T3 = 160.

(2) Če se nedovoljena gradnja lahko točkuje po več osnovah iz prejšnjega odstavka, se dobljene točke seštevajo.

(3) Dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka se pomnoži s faktorjem 3, če nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna. Če pa nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, kadar dosega ali presega določen obseg, pa se dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka pomnoži s faktorjem 2.

3. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA ZNAČILNOST NEDOVOLJENE GRADNJE

8. člen

(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti nedovoljene gradnje)

Značilnost nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti po

1. načinu izvajanja del,

2. namenu nedovoljene gradnje,

3. obsegu nedovoljene gradnje,

4. izgrajenosti oziroma dokončanosti nedovoljene gradnje,

5. zahtevnosti izvajanja del,

6. skladnosti nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora in

7. skladnosti nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji.

9. člen

(načini izvajanja nedovoljene gradnje)

(1) Glede na način izvajanja se določi za izvajanje del, s katerimi se

1. gradi objekt na novo oziroma je bil zgrajen nov objekt faktor F1 = 1.0,

2. obstoječi objekt dozidava ali nadziduje faktor F1 = 0.8,

3. objektu ali delu objekta spremeni namembnosti faktor F1 = 0.8,

4. objekt rekonstruira faktor F1 = 0.6,

5. objekt odstrani oziroma poruši faktor F1 = 0.4.

(2) Če je objekt varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dobljeni vrednosti faktorja F1 prišteje

- število 0.1, če se dozidava ali spreminja namembnost,

- število 0.2, če se nadziduje ali rekonstruira,

- število 0.8, če se odstrani oziroma poruši.

10. člen

(namen nedovoljene gradnje)

(1) Glede na namen nedovoljene gradnje se določi za

1. stanovanjsko stavbo

- ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski gradnji faktor F2 = 0.6,

- ki je namenjena za lastne potrebe faktor F2 = 1.0,

- ki je namenjena za prodajo na trgu faktor F2 = 1.2;

2. nestanovanjsko stavbo

- ki je oziroma bo gostinska stavba faktor F2 = 1.5,

- ki je oziroma bo upravna oziroma administrativna stavba faktor F2 = 1.1,

- ki je oziroma bo trgovska ali druga stavba za storitvene dejavnosti faktor F2 = 1.3,

- ki je oziroma bo stavba za promet ali za izvajanje elektronskih komunikacij F2 = 1.1,

- ki je oziroma bo industrijska stavba ali skladišče faktor F2 = 1.3,

- ki je oziroma bo stavba splošnega družbenega pomena, kot npr. muzej, knjižnica, šola, vrtec, zdravstveni dom, športna dvorana in podobno, faktor F2 = 0.8,

- ki je oziroma bo druga nestanovanjska stavba faktor F2 = 0.8;

3. gradbeni inženirski objekt

- ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastrukture faktor F2 = 0.5,

- ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno korist faktor F2 = 1.5.

(2) Če je stavba namenjena različnim namenom, npr. da so v več stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori iz 2. točke tega člena, se faktor F2 določi glede na pretežnost rabe takšne stavbe.

11. člen

(obseg nedovoljene gradnje)

Glede na obseg nedovoljene gradnje se določi za nedovoljene gradnje

1. ki so stavba faktor F3 po formuli

- F3 = koren(bruto etažna površina v m2/100);

2. ki so gradbeni inženirski objekt faktor F3 po formuli

- F3 = 0,2 x koren(bruto tlorisna površina v m2/100);

3. ki so površinski kopi faktor F3 po formuli

- F3 = 0,5 x koren(bruto tlorisna površina v m2/100);

4. pri katerih je relevantna samo narisna površina faktor F3 po formuli

F3 = 0,5 x koren(narisna površina v m 2 /100);

5. pri katerih je relevantna dolžina faktor F3 po formuli

F3 = 0,3 x koren(dolžina v metrih/100);

6. pri katerih je relevantna višina, faktor F3 po formuli: F3 = višina v metrih/100.

12. člen

(izgrajenost oziroma dokončanost nedovoljene gradnje)

(1) Glede na fazo izgrajenosti ali dokončanosti nedovoljene gradnje se v primeru stavbe določi za

a) 1. fazo: zemeljska dela s temelji faktor F4 = 0.2,

b) 2. fazo: klet s kletno ploščo faktor F4 = 0.4,

c) 3. fazo: nosilni elementi, stropovi in ostrešje z ali brez kritine faktor F4 = 0.8,

d) 4. fazo: predelne stene, ometi, tlaki, vzidave, grobe instalacije faktor F4 = 0.9,

e) 5. fazo: obrtniška in instalacijska dela, dokončan objekt faktor F4 = 1.0.

(2) Glede na fazo izgrajenosti ali dokončanosti nedovoljene gradnje se v primeru gradbenega inženirskega objekta določi za

a) 1. fazo: zemeljska dela faktor F4 = 0.4,

b) 2. fazo: nosilni elementi faktor F4 = 0.8,

c) 3. fazo: zaključna gradbena in obrtniška dela faktor F4 = 1.0.

(3) Če je stavba oziroma gradbeni inženirski objekt varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dobljeni vrednosti faktorja F4 prišteje število 0.2.

13. člen

(zahtevnost izvajanja del)

Glede na zahtevnost izvajanja del pri nedovoljeni gradnji se določi za

a) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja zahtevni objekt, faktor F5 = 1.5,

b) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja manj zahtevni objekt, faktor F5 = 1.0,

c) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja enostavni ali nezahtevni objekt, faktor F5 = 0.5.

14. člen

(skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora)

Glede na skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora se določi za gradnjo oziroma že zgrajeni objekt, katerega uporaba

a) ni skladna z namensko rabo prostora faktor F6 = 1.3,

b) je usklajena oziroma skladna z namensko rabo prostora faktor F6 = 1.0.

15. člen

(skladnost nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji)

(1) Glede na skladnost nedovoljene gradnje s pogoji urbanistično – arhitektonskega in krajinskega oblikovanja, ki jih določa izvedbeni prostorski akt se določi za gradnjo oziroma objekt

a) ki ni skladen s pogoji faktor F7 = 1.2,

b) ki je skladen s pogoji faktor F7 = 1.0.

(2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka z izvedbenim prostorskim aktom niso določeni, se določi za nedovoljeno gradnjo, ki se izvaja oziroma za objekt, ki stoji na takšnem območju, faktor F7 = 1.0.

(3) (črtan)

4. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA VRSTO NEDOVOLJENE GRADNJE

16. člen

(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje vrste nedovoljene gradnje)

Vrsta nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti glede na to, ali se izvaja oziroma je bil objekt zgrajen

1. kot nelegalna gradnja, ali

2. kot neskladna gradnja, ali

3. kot nevarna gradnja, ali

4. kot nelegalni kop.

17. člen

(nelegalna gradnja)

(1) Če so dela oziroma že zgrajeni objekt nelegalna gradnja, se določi dodatni faktor dFa = 2.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določi dodatni faktor dFa = 1.5 za

- stavbo, ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski gradnji,

- stanovanjsko stavbo, v kateri ima od začetka postopka odmere nadomestila zavezanec prijavljeno stalno prebivališče,

- gradbeno-inženirski objekt gospodarske javne infrastrukture.

18. člen

(neskladna gradnja)

(1) Če so dela oziroma že zgrajeni objekt neskladna gradnja, se določi dodatni faktor dFb = 1.5.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določi dodatni faktor dFb = 1.2 za

- stavbo, ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski gradnji,

- stanovanjsko stavbo, v kateri ima od začetka postopka odmere nadomestila zavezanec prijavljeno stalno prebivališče,

- gradbeno-inženirski objekt gospodarske javne infrastrukture.

19. člen

(nevarna gradnja)

Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt nevarno gradnjo, se določi za

1. vsako stanovanjsko stavbo dodatni faktor dFc = 1.4,

2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFc = 1.5,

3. vsak gradbeni inženirski objekt dodatni faktor dFc = 1.6.

20. člen

(nelegalen kop)

Če predstavljajo dela oziroma objekt nelegalen kop, se določi dodatni faktor dFd = 3.0.

5. IZRAČUN STOPNJE DEGRADACIJE IN UZURPACIJE PROSTORA IN IZRAČUN NADOMESTILA

21. člen

(Izračun faktorjev nedovoljene gradnje)

(1) Za vsako nedovoljeno gradnjo se po ovrednotenju značilnosti območja z nedovoljeno gradnjo najprej določijo točke »T« v skladu z določbami 5., 6. in 7. člena te uredbe, nato pa se po ovrednotenju glede na značilnost nedovoljene gradnje določijo faktorji »F« v skladu z določbami od 9. do vključno 15. člena te uredbe.

(2) Na koncu se za nedovoljeno gradnjo še preveri, ali je to nelegalna, neskladna ali nevarna gradnja oziroma ali je to nelegalni kop in določi še dodatni faktor »dF« v skladu z določbami 17., 18., 19. in 20. člena te uredbe.

22. člen

(izračun stopnje degradacije in uzurpacije prostora)

(1) Stopnja degradacije in uzurpacije prostora je enaka seštevku točk »T« iz 5., 6. in 7. člena, pomnoženem s faktorji »F« iz 9. do 15. člena te uredbe, takšen izračun pa se na koncu še pomnoži z izbranim dodatnim faktorjem »dF«, to je dFa, dFb, dFc ali dFd, in sicer po naslednji enačbi

SDU = ((T1 + T2 + T3) x F1 x F2 x F3 x F4 x F5 x F6 x F7) x dFx

kar pomeni

- SDU = stopnja degradacije in uzurpacije v točkah,

- T1 = število točk glede na vrsto namenske rabe prostora (5. člen),

- T2 = število točk glede na izrabo kapacitete prostora (6. člen),

- T3 = število točk glede na vrsto in stopnjo varovanja vrednot (7. člen),

- F1 = faktor glede na način izvajanja del (9. člen),

- F2 = faktor glede na namen nedovoljene gradnje (10. člen),

- F3 = faktor glede na obseg nedovoljene gradnje (11. člen),

- F4 = faktor glede na izgrajenost oziroma dokončanost nedovoljene gradnje (12. člen),

- F5 = faktor glede na zahtevnost izvajanja del (13. člen),

- F6 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora (14. člen),

- F7 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji (15. člen),

- DFx = dodatni faktor, ki je

- v primeru nedovoljene gradnje dF,

- v primeru neskladne gradnje dFb,

- v primeru nevarne gradnje dFc in

- v primeru nelegalnega kopa dFd.

(2) Če se nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo odmerja po uradni dolžnosti v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali v postopku spremembe gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se v postopku ugotovi, da gre za nedovoljeno gradnjo, pa zanjo pristojni gradbeni inšpektor še ni uvedel inšpekcijskega postopka, se odmerjeno nadomestilo zniža za 15 %.

(3) Če je bila za nedovoljeno gradnjo že izdana inšpekcijska odločba za njeno odstranitev in je inšpekcijski zavezanec pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo sam izvršil inšpekcijski ukrep odstranitve objekta, se odmerjeno nadomestilo zniža za 75 %.

(4) Ne glede na izračun po prejšnjih odstavkih stopnja degradacije in uzurpacije prostora ne sme biti

- za enostavni in nezahtevni objekt: manjša od 40 točk in večja od 1000 točk,

- za manj zahtevni objekt: manjša od 80 točk in večja od 3000 točk,

- za zahtevni objekt: manjša od 200 točk.

23. člen

(izračun vrednosti nadomestila)

Vrednost nadomestila se izračuna tako, da se stopnja degradacije in uzurpacije v točkah (SDU) pomnoži z vrednostjo točke v eurih oziroma po enačbi

VN = SDU x VT

kar pomeni

- VN = vrednost nadomestila,

- SDU = stopnja degradacije in uzurpacije, izračunana v točkah po določbah 22. člena,

- VT = vrednost točke v eurih.

24. člen

(vrednost točke)

Vrednost točke (VT) je 8 eurov.

6. NAČIN PLAČILA NADOMESTILA

25. člen

(odločba o odmeri nadomestila)

(1) Odločba o odmeri nadomestila mora vsebovati tudi rok in način plačila nadomestila z navedbo številke vplačilnega računa.

(2) Številka vplačilnega računa iz prejšnjega odstavka se določa v skladu s predpisi o računih in načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih sredstev.

(3) Odločba o odmeri nadomestila se vroči zavezancu, občini, na katere območju leži zemljišče z nedovoljeno gradnjo in pristojnemu gradbenemu inšpektorju.

26. člen

(plačilni pogoji)

(1) Zavezanec poravna z odločbo odmerjeno nadomestilo v enkratnem znesku.

(2) Na zahtevo zavezanca, ki jo mora zavezanec vložiti do izdaje odločbe o odmeri, lahko upravna enota v odločbi o odmeri odobri obročno odplačilo odmerjenega nadomestila, če odmerjeno nadomestilo presega znesek 500 eurov. Obročno plačilo se lahko odobri v največ 12 obrokih, pri čemer mora biti prvi obrok najmanj 10 % celotnega zneska, posamezni obrok pa ne sme biti manjši od 100 eurov.

(3) Rok za plačilo nadomestila je 30 dni po izvršljivosti odločbe o odmeri. Če upravna enota odobri obročno plačilo nadomestila, je rok za plačilo prvega obroka 30 dni po izvršljivosti odločbe, način in roki plačil preostalih obrokov pa se določijo v odločbi o odmeri.

(4) Za neplačane zapadle obveznosti tečejo zakonite zamudne obresti.

27. člen

(način plačila nadomestila)

(1) Z odločbo odmerjeno nadomestilo plača zavezanec na številko vplačilnega računa iz drugega odstavka 25. člena te uredbe, s katerim razpolaga krajevno pristojna upravna enota.

(2) Upravna enota razporeja prihodke iz prejšnjega odstavka v skladu s četrtim odstavkom 157. člena zakona o graditvi objektov in jih vplačuje v skladu s predpisi o načinu vplačevanja javnofinančnih prihodkov v predpisanem deležu v državni proračun in proračun tiste občine, na katere območju leži zemljišče z nedovoljeno gradnjo, za katero je bila izdana odločba o odmeri nadomestila.

Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 33/03 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

»7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

28. člen

(prenehanje veljavnosti in dokončanje začetih postopkov)

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93).

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postopki za odmero nadomestila, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi 76.a člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in do uveljavitve te uredbe še niso pravnomočno končani, končajo po določbah uredbe iz prejšnjega odstavka, s tem, da se pri razporeditvi prihodkov iz nadomestila uporabljajo določbe prejšnjega člena.

29. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 79/09 ) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo

»10. člen

Postopki odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po določbah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 33/03).

11. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 6/14 ) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo

»7. člen

Postopki odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih, razen v delu, ki se nanaša na plačilne pogoje iz spremenjenega 26. člena uredbe.

8. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.