Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mitroviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije

1. člen

(predmet in obseg koncesije)

S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mirtoviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha s Klemenovo grapo ter Zadnjo Soro in Kneže (v nadaljevanju: vodotoki) na naslednjih odsekih

VODOTOK

Kota zgornje vode (m.n.m.)

Kota spodnje vode (m.n.m.)

Bruto potencial (kW)

Potencialna energija dela vodnega telesa (MWh/leto)

SKOPIČNIK

252,85

178,97

16

140

TBIN

480,00

380,00

157

1.375

KORITNICA

345,00

299,70

213

1.866

PRODARJEVA GRAPA

735,00

435,00

162

1.418

VELUNJA

510,26

507,36

3

26

MISLINJA

711,30

698,00

52

455

MIRTOVIŠKI POTOK

281,00

257,35

58

508

SAVA DOLINKA

581,95

577,00

534

4.678

SAVA DOLINKA

565,35

532,00

3860

33.814

SAVA DOLINKA

530,30

524,35

689

6.036

RUPOVŠČICA

400,50

392,00

42

368

BOHINJSKA BISTRICA

602,58

517,00

2653

23.240

TOPLA

770,00

691,00

194

1.699

ROJTERBAH

980,00

KLEMENOVA GRAPA

1005,00

ZADNJA SORA

781,80

56

497

KNEŽA

332,00

222,50

2503

21.926

2. člen

(dejavnost koncesionarja)

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoke iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.

3. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje

- da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,

- da je lastnik zemljišč, na katerih so oziroma bodo zgrajeni objekti male hidroelektrarne,

- da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.

Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

4. člen

(okoljevarstveni in drugi pogoji)

Koncesija, se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev še

- zagotovi ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,

- zagotovi ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,

- zagotovi ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,

- zagotovi izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplival na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima odtoka visokih voda in preprečevanja migracij vodnih živali,

- zagotovi ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

- zagotovi varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotovi, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,

- zagotovi ekološko sprejemljivi pretok v naravni strugi na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode za gospodarsko izkoriščanje (od odvzemnega objekta do izpusta),

- zagotovi optimalni izkoristek vodnega energetskega potenciala vodotoka v smislu racionalnega gospodarskega izkoriščanja naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,

- zagotovi, da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,

- zagotovi ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarn oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine,

- upošteva urbanistične, arhitektonske in krajinske značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upošteva tudi načela sonaravnega urejanja,

- zagotovi javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,

- zagotovi ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

- zagotovi ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,

- zagotovi ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,

- zagotovi ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.

Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

5. člen

(stroški koncesionarja)

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

6. člen

(začetek in čas trajanja koncesije)

Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let.

Koncesija se lahko podaljša na. način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

7. člen

(območje, na katero se koncesija nanaša)

Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode mHE iz 1. člena te uredbe.

8. člen

Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije.

Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo imetniki koncesije pridobijo na trgu.

8.a člen

Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije.

Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40:60 v korist občin.

Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem potencialne energije dela vodnega telesa.

8.b člen

Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.

Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje.

Višina plačila za koncesijo je enaka 3% povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

8.c člen

Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.

Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW.

8.d člen

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

8.e člen

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za proizvodnjo električne energije.

8.f člen

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

8.g člen

Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.

Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.

Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.

Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

8.h člen

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.

8.i člen

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

9. člen

(pravice koncesionarja)

Koncesionar ima

1. pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije;

2. pravice proizvajalca električne energije zaradi proizvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji proizvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem oziroma položaj skladen z veljavno zakonodajo;

3. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.

10. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.

11. člen

Razlogi in način prenehanja koncesije se določijo v koncesijski pogodbi skladno z zakonom o vodah.

12. člen

(črtan)

13. člen

(koncesijska pogodba)

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.

Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.

14. člen

( razveljavljen )

14.a člen

Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije pod pogoji iz koncesijske pogodbe, začne plačevati za koncesijo ne glede na določbe iz koncesijske pogodbe od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.

Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije, koncesijske pogodbe pa do uveljavitve te uredbe še ni podpisal, začne plačevati za koncesijo od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.

Koncesionar, ki je začel z oddajanjem električne energije v javno omrežje po 1. juliju 2003, začne plačevati koncesijo z dnem začetka oddajanja.

14.b člen

Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 določi agencija na podlagi podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002.

Podatke o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002 mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje do 30. septembra 2003.

Če koncesionar agenciji ne posreduje podatkov v roku iz prejšnjega odstavka, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za energijo, o proizvodnji električne energije kvalificiranih proizvajalcev električne energije za leto 2001.

14.c člen

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji za določitev akontacije v letu 2003, hraniti še najmanj pet let po uveljavitvi te uredbe.

14.d člen

Ne glede na določbe drugega odstavka 8.c člena te uredbe je za leto 2003 povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije 12,2 tolarjev.

Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mirtoviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 66/94 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»15. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mirtoviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 38/96 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mirtoviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 57/98 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»6. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mirtoviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 122/07 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.