Pravilnik o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2019/608 z dne 16. januarja 2019 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 104 z dne 15. 4. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES), določa vsebinske pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij veterinarjev, ki so pridobili naziv veterinar v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) ali Švicarske konfederacije.

(2) Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36) določa tudi izenačitev pogojev za prosto ustanavljanje ponudnikov storitev.

(3) Ta pravilnik določa tudi pogoje za pridobitev poklicne kvalifikacije v Republiki Sloveniji za veterinarje, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v tretji državi.

2. člen

(namen)

(1) Veterinarjem, ki so državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: države članice), in so v teh državah pridobili poklicne kvalifikacije ter državljani tretjih držav, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v državi članici (v nadaljnjem besedilu: veterinarji, ki se jim priznava kvalifikacija), in želijo kot samozaposlene ali zaposlene osebe opravljati poklic veterinarja v Republiki Sloveniji ali opravljati občasne veterinarske storitve v Republiki Sloveniji, se priznava poklicna kvalifikacija veterinarja pod enakimi pogoji kot državljanom Republike Slovenije.

(2) Veterinarjem, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v tretji državi, se poklicna kvalifikacija prizna v skladu s tem pravilnikom.

3. člen

(pristojni organ)

Pristojni organ za vodenje postopka priznavanja kvalifikacij veterinarjev iz prejšnjega člena je ministrstvo, pristojno za veterinarstvo.

4. člen

(vsebina izobraževanja)

(1) Izobraževanje veterinarjev, ki se jim priznava poklicna kvalifikacija, obsega skupno najmanj pet let rednega teoretičnega in praktičnega študija, ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami po sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk, ki se uporablja v evropskem visokošolskem prostoru (točke ECTS) in zajema študijski program za veterinarje iz točke 5.4.1 Priloge V Direktive 2005/36/ES, ter se izvaja na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.

(2) Za sprejem v izobraževanje iz prejšnjega odstavka se zahteva spričevalo, ki omogoča vpis na Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

(3) Izobraževanje veterinarjev, ki se jim priznava poklicna kvalifikacija, mora zagotoviti pridobitev naslednjih znanj in veščin

1. poznavanje ved, na katerih temeljijo dejavnosti veterinarja, in prava EU, ki se uporablja za te dejavnosti;

2. poznavanje strukture, funkcij, vedenja in psiholoških potreb živali ter znanja, veščin in kompetenc za njihovo rejo, krmljenje, dobro počutje, razmnoževanje in splošno higieno;

3. klinična, epidemiološka in analitična znanja, veščine in kompetence za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni živali, vključno z anestezijo, aseptično kirurgijo in nebolečo smrtjo, tako na posamezni kot skupinski ravni, vključno s posebnim poznavanjem bolezni, prenosljivih na ljudi;

4. znanje, veščine in kompetence preventivne medicine, vključno s kompetencami v zvezi s poizvedbami in izdajanjem potrdil;

5. poznavanje higiene in tehnologije pridobivanja, proizvodnje in trženja hrane za živali ali živil živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi, vključno z znanjem, veščinami in kompetencami, potrebnimi za razumevanje in pojasnitev dobre prakse na tem področju;

6. znanje, veščine in kompetence, potrebne za odgovorno in razumno ravnanje z zdravili za uporabo v veterini, ki se uporabljajo za zdravljenje živali in zagotavljanje varnosti prehranske verige in varstva okolja.

5. člen

(načelo avtomatičnega priznavanja)

(1) Dokazilom o formalnih kvalifikacijah za veterinarja, določenim v točki 5.4.2 Priloge V Direktive 2005/36/ES, ki izpolnjujejo minimalne pogoje usposobljenosti iz prejšnjega člena in jih je izdal pristojni organ države članice EU, se priznava enaka veljavnost za dostop do in opravljanje poklicnih dejavnosti kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdaja Republika Slovenija.

(2) Za dostop do in opravljanje poklicnih dejavnosti veterinarjev se zahtevajo dokazila iz prejšnjega odstavka.

6. člen

(usposabljanje pred referenčnimi datumi)

Kadar dokazila o formalnih kvalifikacijah ne izpolnjujejo vseh zahtev glede usposobljenosti, se kot zadosten dokaz prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajo države članice, če taka dokazila potrjujejo uspešno dokončano usposabljanje, ki se je začelo pred referenčnimi datumi in so jim priložena potrdila države članice, da je veterinar dejansko in zakonito opravljal take dejavnosti vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo potrdila.

7. člen

(dokazila, pridobljena v nekdanji Nemški demokratični republiki)

Republika Slovenija prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, pridobljena na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike (NDR), ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede usposobljenosti iz 4. člena tega pravilnika, če taka dokazila potrjujejo uspešno opravljeno usposabljanje, ki se je začelo pred 3. oktobrom 1990.

8. člen

(dokazila, pridobljena na Češkoslovaškem)

Republika Slovenija prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti veterinarja ter opravljanje teh dejavnosti, ki jih imajo državljani držav članic in jih je izdala nekdanja Češkoslovaška ali katerih usposabljanje se je začelo pred 1. januarjem 1993 za Češko in Slovaško, kadar organi katere koli od obeh navedenih držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih sami izdajajo. Takemu potrdilu mora biti priloženo še potrdilo, ki ga izdajo ti organi, da je ta oseba dejansko in zakonito opravljala veterinarske dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.

9. člen

(dokazila, pridobljena v nekdanji Sovjetski zvezi)

(1) Republika Slovenija prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti veterinarja ter opravljanje teh dejavnosti in jih je izdala nekdanja Sovjetska zveza ali katerih usposabljanje se je začelo

(a) pred 20. avgustom 1991 za Estonijo;

(b) pred 21. avgustom 1991 za Latvijo;

(c) pred 11. marcem 1990 za Litvo,

kadar organi katere koli od navedenih držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kot dokazila, ki jih sami izdajajo.

(2) Potrdilu iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo še potrdilo, ki ga izda isti organ, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale zadevne dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.

(3) Pri dokazilih o formalnih kvalifikacijah za veterinarja, ki jih je izdala nekdanja Sovjetska zveza ali za katere se je usposabljanje v Estoniji začelo pred 20. avgustom 1991, je treba priložiti tudi potrdilo, ki ga izdajo estonski organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale take dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred datumom izdaje potrdila.

(4) Kvalifikacija veterinarja se prizna državljanom držav članic, katerih dokazila o formalnih kvalifikacijah za veterinarja so bila izdana v Estoniji ali so se začeli usposabljati v Estoniji pred 1. majem 2004, če jim je priloženo potrdilo, da so dejansko in zakonito opravljali take dejavnosti v Estoniji vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred datumom izdaje potrdila.

10. člen

(dokazila, pridobljena v Jugoslaviji)

Republika Slovenija prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti veterinarja, ki jih je izdala nekdanja Jugoslavija, ali katerih usposabljanje se je začelo v Sloveniji pred 25. junijem 1991 in na Hrvaškem pred 8. oktobrom 1991, kadar organi navedenih držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kakor dokazila, ki jih sami izdajajo za dostop do poklicnih dejavnosti veterinarja. Takemu potrdilu mora biti priloženo potrdilo, ki ga izdajo isti organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale take dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.

11. člen

(neskladnost dokazil)

Državljanom držav članic, katerih dokazila o formalnih kvalifikacijah niso v skladu z nazivi države članice iz katerih prihajajo, Republika Slovenija prizna kot zadosten dokaz dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajo te države članice in jim je priloženo potrdilo o poklicni kvalifikaciji, ki ga izdajo pristojne oblasti ali organi. V takem potrdilu mora biti navedeno, da dokazilo o formalnih kvalifikacijah potrjuje uspešno opravljeno usposabljanje veterinarja, ter da ga država članica, ki ga je izdala, obravnava enako kot kvalifikacije, katerih nazivi so navedeni v točki 5.4.2 Priloge V Direktive 2005/36/ES.

12. člen

(priznavanje dokazil iz tretjih držav s poklicnimi izkušnjami na ozemlju države članice EU)

Dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izda tretja država, se obravnavajo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, če ima imetnik tri leta poklicnih izkušenj kot veterinar na ozemlju države članice, ki je priznala dokazila o formalnih kvalifikacijah v skladu z drugim odstavkom 2. člena Direktive 2005/36/ES.

13. člen

(dokumenti in potrdila)

(1) Vlogi za priznavanje poklicne kvalifikacije veterinarja iz prvega odstavka 2. člena in 12. člena tega pravilnika mora vlagatelj predložiti naslednje dokumente in potrdila

- dokumente in potrdila iz točke 5.4.2 Priloge V Direktive 2005/36/ES;

- potrdilo o državljanstvu;

- kopije potrdil o strokovni usposobljenosti ali dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki omogočajo dostop do tega poklica in potrdilo o strokovnih izkušnjah, kjer se zahteva v skladu z določbami tega pravilnika. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje o usposobljenosti veterinarja, morajo poleg dokazil o formalnih kvalifikacijah predložiti tudi potrdilo pristojnega organa države članice izvora, da je to dokazilo o formalnih kvalifikacijah navedeno v Direktivi 2005/36/ES;

- dokazilo, da ni prepovedano opravljanje dejavnosti, ki ni starejše od treh mesecev.

(2) Kadar pristojni organi države članice izvora ali države članice, iz katere tuji državljan prihaja, ne izdajo dokumentov iz četrte alinee prejšnjega odstavka, lahko take dokumente nadomesti izjava pod prisego – oziroma v državah, v katerih izjava pod prisego ni predvidena, slovesna izjava – ki jo da ta oseba pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali, če je primerno, pred notarjem ali usposobljenim strokovnim organom države članice izvora ali države članice, iz katere oseba prihaja; tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje verodostojnost izjave pod prisego oziroma slovesne izjave.

(3) V primeru upravičenega dvoma lahko ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, zahteva od pristojnih organov države članice, da potrdijo verodostojnost potrdil in dokazil o formalnih kvalifikacijah, izdanih v tej državi, ter potrdijo dejstvo, da upravičenec izpolnjuje minimalne pogoje usposobljenosti, ki so predpisani v tej državi.

(4) V primeru upravičenega dvoma lahko ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, preveri

(a) če je program usposabljanja v organizaciji, ki je izvedla usposabljanje, formalno potrdila izobraževalna organizacija ustanovljena v državi članici, ki je izdala dokazila;

(b) če so izdana dokazila o formalnih kvalifikacijah enaka dokazilom, ki bi bila izdana, če bi se program v celoti opravil v državi članici, ki je izdala dokazila;

(c) če dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljujejo enake poklicne pravice na ozemlju države članice, ki je izdala dokazila.

13.a člen

(prvo priznavanje dokazil iz tretjih držav)

(1) Če imetniku dokazila o formalnih kvalifikacijah iz tretje države še ni priznala nobena od držav članic EU, mora tak imetnik za pridobitev poklicne kvalifikacije v Republiki Sloveniji pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, s katero se mu prizna poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica veterinar v Republiki Sloveniji.

(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi vloge imetnika dokazila o formalnih kvalifikacijah iz tretje države, ki vsebuje

1. dokazilo o državljanstvu,

2. izvirnik listine na vpogled, ki dokazuje uspešno zaključen študijski program v tretji državi,

3. overjen prevod listine iz prejšnje točke,

4. overjen prevod dokazila o vsebini in poteku izobraževanja (študijski program) in ure posameznega predmeta študijskega programa,

5. kratek kronološki opis celotnega izobraževanja, ki ga pripravi in podpiše imetnik listine o izobraževanju,

6. fotokopijo mnenja organa, pristojnega za vrednotenje izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja (ENIC-NARIC center),

7. mnenje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki izvaja študijski program za veterinarje, skladen s tretjim odstavkom 4. člena tega pravilnika, ki izkazuje, da je imetnik z doseženim izobraževanjem v tretji državi zaključil vsebinsko primerljivo izobraževanje, kakršno je v Republiki Sloveniji predpisano za pridobitev strokovnega naslova doktor veterinarske medicine,

8. dokazilo, da ni prepovedano opravljanje dejavnosti v tretji državi in državi, kjer je pridobil kvalifikacijo, ki ne sme biti starejše od treh mesecev,

9. overjen prevod listine iz prejšnje točke.

13.b člen

(dopolnitev izobraževanja)

(1) Če iz mnenja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani iz drugega odstavka prejšnjega člena ne izhaja vsebinska primerljivost izobraževanj iz prejšnjega člena, ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, imetniku dokazil iz prejšnjega člena ne prizna poklicne kvalifikacije.

(2) Če iz mnenja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani iz drugega odstavka prejšnjega člena izhaja, da bi bilo vsebinsko primerljivost doseženega izobraževanja iz prejšnjega člena mogoče doseči z dodatnim izobraževanjem, ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, imetniku dokazil iz prejšnjega člena določi rok in pogoje glede dodatnega izobraževanja v skladu s predpisom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(3) Državljani tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 12. člena tega pravilnika, morajo za priznanje poklicne kvalifikacije poleg uspešno zaključenega dodatnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka opraviti državni izpit v skladu s predpisom, ki ureja opravljanje državnega izpita za doktorje veterinarske medicine.

(4) Imetnik dokazila iz tretje države nosi stroške v zvezi z izdajo listin in mnenj iz drugega odstavka prejšnjega člena, stroške dodatnega izobraževanja na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu s sprejetim cenikom navedene visokošolske ustanove in stroške opravljanja državnega izpita iz prejšnjega odstavka.

14. člen

(uporaba naziva)

(1) Državljani držav članic EU in državljani tretjih držav, ki jim ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, prizna poklicno kvalifikacijo, lahko uporabljajo poklicni naziv veterinar.

(2) V Republiki Sloveniji imajo veterinarji pravico do uporabe strokovnih in znanstvenih naslovov, podeljenih v državi članici izvora, in po možnosti okrajšav v jeziku te države članice. Temu naslovu mora slediti ime in naslov ustanove ali komisije, ki je naslov podelila. Če bi lahko prišlo do zamenjave strokovnega in znanstvenega naslova države članice izvora z naslovom v Republiki Sloveniji, za katerega se v Republiki Sloveniji zahteva dodatno usposabljanje, ki ga oseba ni opravila, mora oseba svoj strokovni ali znanstveni naslov iz države članice izvora uporabljati v ustrezni obliki, kot ga določa Republika Slovenija.

15. člen

(izobraževanje in usposabljanje)

Veterinarji, ki jim je v Republiki Sloveniji priznana poklicna kvalifikacija, se morajo stalno izobraževati in usposabljati, enako kot veterinarji, ki so državljani Republike Slovenije.

16. člen

(občasne storitve)

(1) V Republiki Sloveniji lahko veterinar države članice v svojem imenu in za svoj račun opravlja občasne storitve, če je zakonito ustanovljen za opravljanje te storitve v eni izmed držav članic.

(2) Občasno in priložnostno naravo opravljanja storitev oceni ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, za vsak primer posebej, predvsem glede na trajanje, pogostnost, rednost in stalnost opravljanja storitev.

(3) Kadar veterinar, ki je državljan države članice, opravlja občasne storitve v Republiki Sloveniji, zanj veljajo predpisi Republike Slovenije enako kot za državljane Republike Slovenije glede opredelitve poklica, uporabe nazivov, odgovornosti za kazniva dejanja in prekrške pri opravljanju poklica in pravila, ki so neposredno in izrecno povezana z zaščito potrošnikov in njihovo varnostjo.

(4) Občasne storitve opravlja veterinar pod poklicnim nazivom veterinar, ki se navaja v slovenskem jeziku, s kratico dr. vet. med.

17. člen

(1) Ponudnik storitev mora ministrstvu, pristojnemu za veterinarstvo, prijaviti opravljanje veterinarskih dejavnosti pred prvim opravljanjem občasnih storitev, v nujnih primerih pa najpozneje v treh dneh od začetka opravljanja storitev.

(2) Ponudnik storitev prijavo iz prejšnjega odstavka pisno ali elektronsko odda na predpisanem obrazcu s priloženimi dokazili iz 18. člena tega pravilnika.

(3) Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, mora o prijavi obvestiti upravo, pristojno za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: Uprava), in Veterinarsko zbornico.

18. člen

(dokazila)

(1) Ponudnik občasnih storitev mora ministrstvu, pristojnemu za veterinarstvo, pred začetkom opravljanja storitev skupaj s prijavo predložiti naslednja dokazila in podatke

- potrdilo o državljanstvu;

- če je ponudnik storitev vpisan v poslovni register ali podoben javni register v svoji državi, njegovo številko registracije ali ustrezen način ugotavljanja identitete v registru;

- če je dejavnost treba odobriti v državi članici sedeža, ime in naslov pristojnega nadzornega organa;

- kakršno koli poklicno združenje ali podoben organ, v katerem je registriran ponudnik storitve;

- dokazilo o poklicni kvalifikaciji iz točke 5.4.2 Priloge V Direktive 2005/36/ES;

- dokazilo, da mu ni prepovedano izvajanje teh dejavnosti, ki ne sme biti starejše od treh mesecev;

- če izvajalec opravlja dejavnost, za katero se zaračunava DDV, identifikacijsko številko za DDV iz prvega odstavka 22. člena šeste Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L št. 145 z dne 13. 6. 1977, str. 1);

- podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo, če obstaja;

- naslov varnega elektronskega predala ali podatke o pooblaščencu za vročanje v Republiki Sloveniji.

(2) Na podlagi dokumentov iz prejšnjega odstavka mora Veterinarska zbornica po prejetju obvestila ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, izvesti brezplačno začasno registracijo veterinarja.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru nujnih enkratnih storitev, ko gre za zagotavljanje specialističnih znanj s področja veterinarskih dejavnosti, ki jih v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti, dolžan naročnik storitve najpozneje v roku enega meseca po opravljeni storitvi, ministrstvu, pristojnemu za veterinarstvo, sporočiti osebno ime veterinarja, vrsto in trajanje storitve. Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, o tem obvesti Upravo.

19. člen

(znanje jezika)

(1) Veterinar, ki opravlja delo s strankami (npr. dajanje navodil, zdravljenje živali), mora znati slovenski jezik, na območju narodnih skupnosti pa tudi madžarski oziroma italijanski jezik.

(2) Pred začetkom opravljanja poklica v Republiki Sloveniji mora veterinar, ki ima odločbo o priznavanju poklicne kvalifikacije, Veterinarski zbornici predložiti javno veljavno listino, ki izkazuje stopnjo B2 znanja slovenskega, oziroma na območju narodnih skupnosti, tudi znanja madžarskega oziroma italijanskega jezika po evropski jezikovni lestvici.

20. člen

(zahteva po dodatnem preverjanju)

(1) Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v primeru, kadar se ugotovi ovira, ki bi lahko vplivala na to, da se opravljanje storitev v Republiki Sloveniji ne dovoli, zahteva dodatne preveritve pri pristojnem organju države članice sedeža ponudnika in v obdobju največ enega meseca po prejemu vloge obvesti ponudnika storitev o rezultatu takega preverjanja.

(2) Kadar se pojavi težava, ki bi lahko povzročila zamudo glede izvedbe prijave, ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v prvem mesecu po prejemu prijave obvesti ponudnika storitev o razlogu za zamudo in časovni okvir za odločitev, ki mora biti dokončno sprejeta v roku dveh mesecev po prejemu dopolnjene dokumentacije.

(3) Če se ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ne odzove v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, se storitev lahko kljub temu opravlja.

21. člen

(prosto ustanavljanje ponudnikov storitev)

Ponudnik storitev iz države članice, ki želi za nedoločen čas in s stalno infrastrukturo opravljati veterinarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, mora izpolnjevati enake pogoje kot ponudniki storitev, ki so za opravljanje veterinarske dejavnosti ustanovljeni v Republiki Sloveniji.

22. člen

(dokazila, ki jih izdaja Republika Slovenija)

(1) Veterinarji, ki so pridobili kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in želijo v drugi državi članici opravljati veterinarske dejavnosti, morajo imeti v Republiki Sloveniji končan študij veterinarstva ter opravljen državni izpit za pridobitev licence in predložiti pri pristojnemu organu države EU dokumentacijo v skladu z zahtevami Direktive 2005/36/ES, ki jo zahteva država gostiteljica.

(2) Če so bila dokazila slovenskim državljanom podeljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pred 25. junijem 1991 ali pozneje, vendar na podlagi študija, ki se je pričel pred tem datumom, ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, izda potrdilo o priznanju kvalifikacije, če Veterinarska zbornica potrdi, da veterinarju v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici EU ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje veterinarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonito opravljenje veterinarske dejavnosti) najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo tega potrdila.

(3) Če država članica zahteva predložitev dokazila pristojnega organa o skladnosti študijskega programa v skladu z Direktivo Sveta št. 78/1027/EGS z dne 18. decembra 1978 o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov o dejavnosti veterinarjev (UL L št. 362/78 z dne 23. 12. 1978, str. 7), je za izdajo takšnega potrdila pristojno ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki izda potrdilo na podlagi dokazila o opravljenem študiju v okviru Veterinarske fakultete.

(4) Če država članica zahteva predložitev dokazila o dejanskem in zakonitem opravljanju veterinarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji, je za izdajo takšnega potrdila pristojno ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki izda potrdilo na podlagi dokazila o zakonitem opravljanju veterinarskih dejavnosti Veterinarske zbornice.

(5) Če država članica zahteva predložitev dokazil glede ugleda, dobrega imena, o telesnem ali duševnem zdravju, ki se v Republiki Sloveniji ne zahtevajo, se kot dokazilo o tem šteje izpisek iz kazenske evidence, po predpisu, ki ureja kazensko evidenco, ki ga na zahtevo stranke v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, izda ministrstvo, pristojno za pravosodje, in potrdilo, da je veterinarju podeljena licenca oziroma da ni ovir za podelitev licence, ki ga izda Veterinarska zbornica. Navedena dokazila ne smejo biti starejša od treh mesecev.

(6) Če država članica zahteva prisego ali slovesno izjavo, ki se sicer v Republiki Sloveniji ne zahteva, Uprava zagotovi izvedbo prisege ali slovesne izjave.

(7) Če prejmeta ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ali Veterinarska zbornica od države članice podatke o sumu oziroma storjenih nepravilnostih, preverita točnost posredovanih podatkov in izvedeta ustrezne ukrepe v okviru svojih pristojnosti. Veterinarska zbornica posreduje zahtevane podatke državi članici preko ministrstva, pristojnega za veterinarstvo. Republika Slovenija mora zahtevane podatke posredovati državi članici v roku treh mesecev od prejema zahteve. S posredovanimi podatki v razmerju do oseb, ki niso državni organi, je treba ravnati tako, da se zagotovi zaupnost podatkov v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Priloga 1: (črtana)

Priloga 2: (črtana)

Pravilnik o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev (Uradni list RS, št. 71/08 ) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi

»23. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih za izdajo mnenja v postopku priznavanja kvalifikacije veterinarjev (Uradni list RS, št. 41/04 in 7/07).

24. člen

(dokončanje postopkov)

Postopki, začeti v skladu s pravilnikom iz prejšnjega člena, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

25. člen

(uveljavitev)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev (Uradni list RS, št. 7/11 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»7. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev (Uradni list RS, št. 59/14 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»7. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev (Uradni list RS, št. 21/16 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»10. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev (Uradni list RS, št. 10/20 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»KONČNA DOLOČBA

9. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.