Pravilnik o geografski označbi Kostelska rakija

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa geografsko označbo Kostelska rakija ter pogoje za njeno uporabo za izvajanje Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 110/2008/ES).

2. člen

(označevanje)

(1) Kostelska rakija je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek. Z geografsko označbo Kostelska rakija se lahko označi le žganje iz sadja, če ustreza vsem zahtevam iz Uredbe 110/2008/ES, Pravilnika o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 75/08; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o žganih pijačah) in tega pravilnika.

(2) Glede na vrsto uporabljenega sadja se Kostelska rakija lahko trži kot jabolčno žganje, hruškovo žganje, slivovo žganje ali slivovka in sadno žganje ali sadjevec.

3. člen

(definicija)

Kostelska rakija je naravno žganje, ki je proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge po tehnološkem postopku iz 6. člena tega pravilnika, dobljene iz avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv iz 5. člena tega pravilnika, ki so pridelane in predelane na geografskem območju Kostela, določenem v 4. člena tega pravilnika.

4. člen

(geografsko območje)

Geografsko območje Kostela zajema Regijski park Kočevsko–Kolpa, ki na jugu meji na reko Kolpo in Hrvaško, na vzhodu na Občine Črnomelj, Semič in Dolenjske Toplice, na severu na Občino Žužemberk, na severozahodu na Ribnico in na zahodu na Občino Loški Potok.

5. člen

(kakovost sadja)

(1) Kostelska rakija se prideluje iz plodov avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv, ki se tradicionalno pridelujejo na navedenem območju iz travniških nasadov.

(2) Sadje mora biti pravilne tehnološke zrelosti, zdravo, čisto in brez gnilobe. Tehnološka zrelost sadja se določi s pomočjo Streifovega indeksa (območje 0,05–0,20) z namenom, da sadje ni prezrelo in ne vsebuje več škroba.

(3) Avtohtone sorte sadja so naslednje

- jabolka: krivopecelj, bobovec, carjevič, kanadka, kosmač, beličnik, zlata parmena, voščenka, čebulnik, maškotela, pisanka in podobne avtohtone sorte;

- hruške: tepka, moštanka, preška, štajerka, in podobne sorte;

- slive: kostelska češplja.

6. člen

(tehnološki postopek)

Po obiranju se sadje zmelje ter doda vrelni nastavek. Alkoholno vrenje mora potekati v anaerobnih pogojih tri do štiri tedne, tako da je ves sladkor prevret. Po končanem alkoholnem vretju se opravi destilacija v bakrenih kotlih. Po prvi destilaciji se pridobi nanga ali mehko žganje. Pri ponovni destilaciji nange je potrebno odločiti 1,5-2,0% prvenca ali cveta, srednji tok pa zbirati do vsebnosti alkohola 45 vol%. Zadnji tok se lahko vrača k fermentirani drozgi za naslednjo destilacijo. Srednji tok destilata se nato razredči z vodo na pitno jakost.

7. člen

(kakovost žganja)

Kostelska rakija mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz sadja v skladu s Prilogo I in Prilogo II Uredbe 110/2008/ES, in naslednjim parametrom

- etanol: najmanj 37,5 do 48 vol%;

- acetaldehid: max. 800 mg/l a.a.;

- etilacetat: max. 2.500 mg/l a.a.;

- biti mora brezbarvna, bistra in imeti izrazit vonj in okus po sadju, iz katerega je izdelana.

8. člen

(pogoji za pridobitev pravice do uporabe označbe)

Pravico do uporabe geografske označbe Kostelska rakija pridobi proizvajalec na podlagi poročila preizkusnega laboratorija za ugotavljanje skladnosti žganih pijač in drugih alkoholnih pijač (v nadaljnjem besedilu: organizacija za ugotavljanje skladnosti) določenega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, da Kostelska rakija ustreza vsem predpisanim zahtevam iz 2. člena tega pravilnika.

9. člen

( prenehal veljati )

10. člen

( prenehal veljati )

Pravilnik o geografski označbi Kostelska rakija (Uradni list RS, št. 117/08 ) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi

»11. člen

(obveščanje)

Organizacija za ugotavljanje skladnosti enkrat letno obvešča ministrstvo pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izdanih poročilih o skladnosti za geografsko označbo Kostelska rakija, najpozneje do 15. aprila za preteklo leto.

12. člen

(prehodno obdobje)

(1) Kostelska rakija mora biti proizvedena in označena v skladu z zahtevami iz tega pravilnika, najpozneje do 31. decembra 2009.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je Kostelska rakija, proizvedena in označena pred 31. decembrom 2009, lahko v prometu do porabe zalog.

13. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija (Uradni list RS, št. 69/03, 101/05 138/06 in 45/08 – ZKme-1).

14. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o izvajanju uredbe (EU) o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač (Uradni list RS, št. 44/21 ) določa

»11. člen

(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)

[…]

(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati, uporabljajo pa se do 25. maja 2021

- […];

- 9. in 10. člen Pravilnika o geografski označbi Kostelska rakija (Uradni list RS, št. 117/08 in 26/14 – ZKme-1B);

- […].«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»12. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.