Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programov v glasbeni šoli (v nadaljevanju: šola).

Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin.

S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.

1.a člen

(izobrazba)

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer

- osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;

- nižja poklicna izobrazba je tretja raven po

KLASIUS-SRV;

- srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;

- srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;

- višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;

- visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;

- visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

2. člen

(učna obveznost učiteljev in korepetitorjev)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je

- 22 ur za učitelje,

- 22 ur za korepetitorje pri instrumentih in petju,

- 25 ur za korepetitorje pri baletu in sodobnem plesu,

- 22 ur za korepetitorje pri baletu v skupinah z obsežnejšim in zahtevnejšim programom.

3. člen

(mentorstvo)

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso

v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden

– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega

letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov

poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika

višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma

univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe

prve stopnje;

– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in

prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega

izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih

izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in

izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta

2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih

oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih

programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in

5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

4. člen

(učna obveznost ravnatelja)

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so oddelki glasbene šole.

Ravnatelj, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja in ravnatelj organizacijske enote v šoli z devetimi ali več oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj glasbene

šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v glasbenih šolah z devetimi in več oddelki

v okviru delovne obveznosti opravi največ pet ur pouka na

teden. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj, se določijo v pogodbi

o zaposlitvi.

Ravnatelj, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah z manj kot devetimi oddelki ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev v skladu s tem pravilnikom.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice za ravnatelja iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z naslednjimi merili

Število oddelkov

Učna obveznost

Vodenje knjižnice

do 3 oddelke

11

22

4–6 oddelkov

8

16

7–8 oddelkov

5

10

Ne glede na predpisano učno obveznost lahko ravnatelj opravi največ pet ur pouka tedensko kot povečano učno obveznost. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

5. člen

(pomočnik ravnatelja)

Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v glasbeni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 39 oddelkih, tretjega pa pri 60 oddelkih.

Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev v skladu s tem pravilnikom.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili

Število oddelkov

Učna obveznost

1. pomočnik ravnatelja

2. pomočnik ravnatelja

3. pomočnik ravnatelja

Ure pouka

Ure vodenja knjižnice

12–13

17

34

14–15

16

32

16–17

14

28

18–20

39–41

60–62

11

22

21–23

42–44

63–65

10

20

24–26

45–47

66–68

9

18

27–29

48–50

69–71

8

16

30–32

51–53

72–74

7

14

33–35

54–56

75–77

6

12

36–38

57–59

78 in več

5

10

Če ima glasbena šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti vodenja knjižnice med pomočnike razporedi tudi drugače kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 38 oddelkov.

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

6. člen

(knjižničar)

V glasbeni šoli, ki ima najmanj 3.500 notnih enot, se sistemizira delovno mesto knjižničarja v skladu z naslednjimi merili

število oddelkov

delež delovnega mesta

do 16

0,10

17 – 27

0,20

28 – 38

0,50

39 – 49

0,75

50 in več

1,00

6.a člen

(vzdrževalec učne tehnologije oziroma vzdrževalec računalniške opreme)

V glasbeni šoli se sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalec učne tehnologije V oziroma vzdrževalec računalniške opreme VII/1 v skladu z naslednjimi merili

število oddelkov

delež delovnega mesta

do 16

0,25

17 – 35

0,50

36 – 49

0,75

50 in več

1,00

Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo, vzdrževalec računalniške opreme VII/1 pa visoko strokovno izobrazbo.

7. člen

(računovodska dela)

V glasbeni šoli z 18 in več oddelki se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih

delovnih mest

1. računovodja VI

2. glavni računovodja VI

3. računovodja VII/1

4. glavni računovodja VII/1

5. računovodja VII/2 (III)

6. računovodja VII/2 (II)

7. računovodja VII/2 (I)

8. glavni računovodja VII/2

V glasbeni šoli z manj kot 18 oddelki se delovno mesto iz

prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar ne

manj kot 0,50 delovnega mesta.

Glasbena šola s 23 in več oddelki sistemizira delovno

mesto računovodje VI, glavnega računovodje VI, računovodje

VII/1, glavnega računovodje VII/1, računovodje VII/2 (III), računovodje VII/2 (II), računovodje VII/2 (I) ali glavnega računovodjo VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v

skladu z naslednjimi merili

Število oddelkov

Delež delovnega mesta računovodje

Delež delovnega mesta knjigovodje

23-30

1,00

0,25

31-38

1,00

0,50

39-46

1,00

0,75

47-54

1,00

1,00

55-62

2,00

0,25

63 in več

2,00

0,50

Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno

izobrazbo, knjigovodja VI pa višjo strokovno izobrazbo.

Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo strokovno izobrazbo.

Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI

sta

– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi

oziroma primerljivimi nalogami,

− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem

področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za

prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje

VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta

– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi

oziroma primerljivimi nalogami,

− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem

področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega

mesta računovodja VII/2 (III) na delovno mesto računovodja

VII/2 (II) sta

− pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi

oziroma primerljivimi nalogami,

− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem

področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega

mesta računovodja VII/2 (II) na delovno mesto računovodja

VII/2 (I) sta

− sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

− izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem

področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.

Glavni računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi

(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja),

12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma

primerljivimi nalogami ter izobraževanje oziroma usposabljanje

na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj

56 ur v zadnjih petih letih.

8. člen

(administrativna dela)

V glasbeni šoli z 18 in več oddelki se za opravljanje

administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest

1. tajnik VIZ VI (II)

2. tajnik VIZ VI (I)

3. tajnik VIZ VII/1 (II)

4. tajnik VIZ VII/1 (I)

5. poslovni sekretar VII/1

6. poslovni sekretar VII/2

V glasbeni šoli z manj kot 18 oddelki se delovno mesto iz

prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar ne

manj kot 0,50 delovnega mesta.

Glasbena šola s 30 in več oddelki lahko sistemizira delovno mesto tajnika VIZ VI (II), tajnika VIZ VI (I), tajnika VIZ

VII/1 (II), tajnika VIZ VII/1 (I), poslovnega sekretarja VII/1 ali

poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto administratorja V

ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili

Število oddelkov

Delež delovnega mesta tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja

Delež delovnega mesta administratorja

30-38

1,00

0,25

39-48

1,00

0,50

49-60

1,50

0,25

61-72

1,50

0,50

73 in več

2,00

0,25

Administrator V ima srednjo strokovno ali splošno izobrazbo. Administrator VI višjo strokovno izobrazbo.

Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za

prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II)

na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta

– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi

oziroma primerljivimi nalogami,

− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem

področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno

izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z

delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik

VIZ VII/1 (I) sta

– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi

oziroma primerljivimi nalogami,

− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem

področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

Poslovni sekretar VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko

strokovno izobrazbo (prejšnja).

Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi

(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

9. člen

(črtan)

10. člen

(hišnik in tehniški sodelavec)

V glasbeni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih

del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca

v skladu z naslednjimi merili

Število oddelkov

Delež delovnega mesta hišnika

oziroma tehniškega sodelavca

do 7

0,25

8-13

0,50

14-19

0,75

20-31

1,00

32-45

1,50

46-65

2,00

66 in več

2,50

V glasbenih šolah s podružnicami se za vsako podružnico

sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika ali tehniškega sodelavca.

Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.

11. člen

(čistilec)

V glasbeni šoli se na 900 m 2 notranje talne čistilne neto

površine sistemizira eno delovno mesto čistilca, v šoli z večjo

oziroma manjšo površino pa v ustreznem deležu.

Čistilec II ima končano osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.

11.a člen

(pravica do položajnega dodatka)

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri

enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi

zaposlijo delavci, se lahko ravnatelj z delavcem na podlagi

pisnega sporazuma o prenosu pooblastil z delavcem, ki je

razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno

skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi dogovori o izvajanju nalog

vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh

delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu

s predpisi, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V

takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji

oblikovati notranja organizacijska enota.

Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna

mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih

pa so enake ali podobne.

Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število

enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število

delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, glasbena šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira

dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o

zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena

finančna sredstva, mora glasbena šola iz istega vira zagotoviti

tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s

pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja

in organiziranja ostalih delavcev.

12. člen

(oddelki individualnega in skupinskega pouka)

Število oddelkov individualnega in skupinskega pouka, ki je element za sistemizacijo delovnih mest v skladu s tem pravilnikom, se določi na naslednji način

1. Individualni pouk

Skupno število učencev individualnega pouka se deli s številom 16. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila,

2. Skupinski pouk

V skupinski pouk, ki je element za sistemizacijo, so vključene skupine predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, plesna pripravnica, balet, sodobni ples in vsak orkester nad številom orkestrov, določenim v 14. členu tega pravilnika.

Skupno število ur skupinskega pouka se deli s 26. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.

13. člen

(merila za oblikovanje skupin)

Skupine v glasbenih šolah pri skupinskem pouku se oblikujejo glede na vključenost učencev v posamezne razrede in sicer na naslednji način

1. Predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica

Skupina predšolske glasbene vzgoje se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih od 8 do 12 učencev.

Skupina glasbene pripravnice se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih od 8 do 15 učencev.

Če je v skupini predšolske glasbene vzgoje ali glasbene pripravnice manj kot 8 učencev, pouk poteka v kombiniranih skupinah glasbene pripravnice in predšolske glasbene vzgoje. Kombinirana skupina šteje od 8 do 15 učencev.

2. Nauk o glasbi in solfeggio za program glasba

Skupina nauka o glasbi in solfeggia lahko šteje od 10 do 15 učencev s poukom 1,33 pedagoške ure tedensko oziroma od 16 do 20 učencev s poukom 2 pedagoški uri tedensko.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko oblikuje skupina nauka o glasbi ali solfeggia z največ 21 učenci s poukom 2 pedagoški uri tedensko, če to zahtevajo kadrovske, materialne ali organizacijske zmogljivosti šole.

Skupina nauka o glasbi in solfeggia se lahko izjemoma oblikuje, če je vanjo vključenih manj kot 10 učencev, vendar ne manj kot 5 učencev in je edina taka na šoli oziroma na podružnici ali dislociranem oddelku. Pouk take skupine traja 1 pedagoško uro tedensko.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma oblikuje kombinirana skupina nauka o glasbi oziroma solfeggia, sestavljena iz učencev dveh zaporednih razredov, če je v posameznem razredu manj kot 5 učencev in je ta edina taka na šoli oziroma na podružnici ali dislociranemu oddelku.

3. Plesna pripravnica

Skupina plesne pripravnice lahko šteje od 12 do 15 učencev.

Skupina plesne pripravnice se lahko izjemoma oblikuje, če je v posamezni razred plesne pripravnice vključenih najmanj 7 otrok in je edina na šoli oziroma na podružnici ali dislociranemu oddelku.

Kombinirana skupina plesne pripravnice učencev dveh zaporednih razredov se lahko oblikuje na predlog učitelja, če je v posameznem razredu manj kot 7 učencev.

V glasbenih šolah, kjer je velikost plesne dvorane najmanj 100 m² in omogoča sočasno vadbo plesa več kot 15 učencem, lahko v skupino plesne pripravnice vključijo dodatno še največ 3 učence.

4. Balet in sodobni ples

Skupina baleta oziroma sodobnega plesa 1. in 2. razreda se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih od 12 do 15 učencev.

Skupina baleta oziroma sodobnega plesa posameznega razreda od 3. razreda dalje se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih od 7 do 12 učencev.

Skupina baleta oziroma sodobnega plesa 1. in 2. razreda se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 6 učencev in je edina taka na šoli oziroma na podružnici ali dislociranemu oddelku.

Kombinirana skupina baleta oziroma sodobnega plesa se lahko oblikuje iz učencev dveh zaporednih razredov, če je v posameznem razredu manj kot 6 učencev.

V glasbenih šolah, kjer je velikost plesne dvorane najmanj 100 m², je lahko v posameznih razredih baleta vključenih največ 18 učencev.

5. Nauk o glasbi za programa balet in sodobni ples

Skupina nauka o glasbi lahko šteje od 8 do 15 učencev s poukom 1,33 pedagoške ur tedensko oziroma od 16 do 20 učencev s poukom 2 pedagoški uri tedensko.

Skupina nauka o glasbi za programa balet in sodobni ples se lahko izjemoma oblikuje, če je vanjo vključenih manj kot 8 učencev in je edina na šoli. Pouk take skupine traja 1 pedagoško uro tedensko.

6. Komorna igra

Skupina komorne igre lahko šteje od 2 do 9 učencev.

7. Orkester

Skupina učencev pri orkestru se oblikuje v skladu z naslednjimi merili

- godalni orkester vključuje najmanj 15 učencev,

- pihalni orkester vključuje najmanj 20 učencev,

- harmonikarski orkester vključuje najmanj 12 učencev,

- simfonični orkester vključuje najmanj 20 učencev godal in ostalih instrumentov po partituri,

- tamburaški orkester vključuje najmanj 12 učencev,

- drugi godalni vključuje najmanj 13 učencev,

- drugi pihalni vključuje najmanj 20 učencev,

- kitarski orkester vključuje najmanj 12 učencev,

- Orffov orkester vključuje najmanj 12 učencev,

- jazzovski orkester vključuje najmanj 16 učencev.

Merila iz prejšnjega odstavka veljajo za učence, za katere je orkester določen s predmetnikom.

8. Pevski zbor

Pevski zbor vključuje najmanj 12 učencev.

Drugi pevski zbor se lahko oblikuje v glasbeni šoli z 9 in več oddelki, če je vanj vključenih najmanj 12 učencev.

14. člen

(določanje števila šolskih orkestrov)

Število šolskih orkestrov se določi na podlagi števila oddelkov individualnega pouka, števila učencev, za katere je orkester določen s predmetnikom in na podlagi oblikovanja skupin učencev pri orkestru iz 7. točke prejšnjega člena.

Šola lahko oblikuje število orkestrov v skladu z naslednjimi merili

Število oddelkov

Število orkestrov

7

1

8–10

2

11–13

3

14–18

4

19–26

5

27–34

6

35–45

7

46 –57

8

58–70

9

71 in več

10

15. člen

(spremstvo)

Normativ za spremstvo učencev pri drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela izven šolskega prostora je 1 spremljevalec na 15 učencev.

III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST

16. člen

(učitelj, korepetitor)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev in korepetitorjev za obvezni program so ure pouka v skladu s predmetnikom.

17. člen

(administrativni, računovodski, tehnični delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so

- računovodska dela,

- administrativna dela,

- tehnično-vzdrževalna dela,

- čiščenje šolskih prostorov.

18. člen

(pogodba o opravljanju storitev)

Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično-vzdrževalnih del in za čiščenje prostorov v okviru sistemiziranih delovnih mest, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ta delovna mesta in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.

19. člen

(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)

Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v tem pravilniku, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.

V primeru iz prejšnjega odstavka si šola potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz

- proračuna lokalne skupnosti,

- sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,

- drugih virov.

19.a člen

(izjeme)

V glasbenih šolah se zaradi posebnih delovnih razmer lahko odobri odstopanje od normativov. Odobri jih ministrstvo, pristojno za šolstvo, na podlagi obrazložene vloge šole.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

(poslovni sekretar)

Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih v glasbenih šolah (Uradni list RS, 37/97, 52/97, 69/02 in 79/03), uporablja pa se še do začetka uporabe tega pravilnika.

22. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen 7. in 8. člena tega pravilnika, ki se začneta uporabljati 1. avgusta 2008.