Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa podrobnejši program sodniškega pripravništva (v nadaljnjem besedilu: program), obvezne oblike izobraževanja oseb, ki neposredno pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit), ter vsebino in potek izpita.

2. člen

(program sodniškega pripravništva)

Program obsega obvezno usposabljanje na sodiščih, na kazenskopravnem področju lahko tudi na državnih tožilstvih, in obvezne oblike izobraževanja, ki so za sodniške pripravnike določene s tem pravilnikom.

3. člen

(obvezno usposabljanje na kazenskopravnem področju)

(1) Sodniški pripravnik se na kazenskopravnem področju usposablja tri mesece pod vodstvom sodnika mentorja na okrajnem ali okrožnem sodišču ali pod vodstvom državnega tožilca mentorja na okrožnem državnem tožilstvu, z območja posameznega višjega sodišča (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo).

(2) V času usposabljanja pri mentorju iz prejšnjega odstavka opravi pripravnik v dogovoru z mentorjem določena dela in se seznani z delom tudi na drugih oddelkih kazenskega sodstva na istem ali drugem sodišču ali na državnem tožilstvu. V okviru teh oblik usposabljanja

1. lahko prisostvuje pri

- glavnih obravnavah ali sejah senata na mladinskem kazenskem oddelku,

- zaslišanjih obdolženca in zaslišanjih prič na preiskovalnem oddelku,

- celodnevnih sejah zunajobravnavnega senata okrožnega sodišča,

- celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega sodišča;

2. se mora udeležiti seminarjev o naslednjih temah

- delo državnega tožilca v kazenski zadevi,

- mladoletniško kazensko pravo;

3. mora opraviti kolokvij na temo izdelava osnutka kazenske odločbe prve stopnje.

(3) V skladu s programom lahko pripravnik, ki se usposablja na okrajnem sodišču, prisostvuje pri obravnavah na okrožnem sodišču ali opravlja določena dela na državnem tožilstvu, pripravnik, ki se usposablja na okrožnem sodišču, lahko prisostvuje pri obravnavah na okrajnem sodišču ali opravlja dela na državnem tožilstvu, pripravnik, ki se usposablja na državnem tožilstvu, pa lahko prisostvuje pri obravnavah na okrajnem ali okrožnem sodišču.«

4. člen

(obvezno usposabljanje na civilnopravnem področju)

(1) Sodniški pripravnik se na civilnopravnem področju usposablja pet mesecev pod vodstvom sodnika mentorja na področju

- civilnega sodstva na okrajnem ali okrožnem sodišču,

- gospodarskega sodstva na okrožnem sodišču,

- delovnega sodstva na delovnem sodišču prve stopnje ali

- socialnega sodstva na socialnem sodišču prve stopnje.

(2) V času usposabljanja pri sodniku mentorju iz prejšnjega odstavka opravi pripravnik v dogovoru s sodnikom mentorjem določena dela in se seznani z delom tudi na drugih oddelkih civilnega, gospodarskega ali delovnega, lahko pa tudi socialnega sodstva na istem oziroma drugem sodišču iz prejšnjega odstavka. V okviru teh oblik usposabljanja

1. lahko prisostvuje pri

- celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega sodišča,

- zapuščinskih obravnavah in narokih v nepravdnih zadevah,

- celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega sodišča v gospodarskih zadevah,

- celodnevnih sejah in obravnavah na delovnem sodišču prve stopnje,

- celodnevnih sejah in obravnavah na socialnem sodišču prve stopnje;

2. se mora udeležiti seminarjev o naslednjih temah

- organizacija in vodenje zemljiške knjige ter poslovanje s strankami,

- dedno pravo in zapuščinski postopek,

- nepravdni postopki,

- postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja,

- delovno pravo,

- pravo socialne varnosti;

3. mora opraviti kolokvij na temo izdelava osnutka civilne odločbe prve stopnje, s področja sodstva na katero je razporejen.

(3) V skladu s programom lahko pripravnik, ki se usposablja na posameznem sodišču iz prvega odstavka tega člena, prisostvuje tudi pri obravnavah drugih sodišč iz prvega odstavka tega člena.

5. člen

(usposabljanje v upravnem sodstvu)

V času sodniškega pripravništva lahko pripravnik v dogovoru s sodnikom mentorjem prisostvuje pri celodnevni seji senata Upravnega sodišča Republike Slovenije.

6. člen

(izbirno usposabljanje)

Izbirno usposabljanje se opravlja po programu, ki ga določi organ oziroma institucija iz 15. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljnjem besedilu: zakon).

7. člen

(namen usposabljanja)

(1) V okviru obveznega usposabljanja je treba sodniškemu pripravniku dati možnost, da se seznani z uporabo pravnih predpisov in teoretičnega znanja iz posameznih pravnih področij iz 3. in 4. člena tega pravilnika pri praktičnemu delu oziroma obveznih oblikah izobraževanja.

(2) Z izbirnim usposabljanjem je treba pripravnika pri praktičnemu delu seznaniti z uporabo pravnih predpisov in teoretičnega znanja v okviru programa iz prejšnjega člena.

8. člen

(naloge sodniškega pripravnika)

(1) Sodniški pripravnik pridobiva znanja in se usposablja za samostojno delo tako, da

- opravlja posamezne naloge pod vodstvom sodnika ali državnega tožilca mentorja ali pod vodstvom druge za izvedbo obvezne oblike izobraževanja določene osebe ter pri tem proučuje predpise in gradiva, ki so osnova za opravljanje posameznih nalog;

- spremlja obravnave, seje senatov, zaslišanja in druge naroke ter piše zapisnike po odredbi sodnika;

- pod pogoji iz 17. člena zakona opravlja posamezna dejanja na glavni obravnavi, seji senata in drugem naroku;

- izdeluje osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj;

- sodeluje v okviru strokovne službe za brezplačno pravno pomoč in pri izvrševanju programa dela sodišča ter opravlja druge naloge po odredbi predsednika višjega sodišča, predsednika sodišča in vodje oddelka, pri katerem se usposablja, ali sodnika mentorja oziroma druge osebe, določene za izvedbo obvezne oblike izobraževanja in za spremljanje njegovega dela;

- v času usposabljanja na kazenskopravnem področju na državnem tožilstvu sodeluje pri izvrševanju programa dela državnega tožilstva ter opravlja druge naloge po odredbi vodje državnega tožilstva, vodje oddelka, pri katerem se usposablja, ali državnega tožilca mentorja ali druge osebe, določene za izvedbo obvezne oblike izobraževanja in spremljanje njegovega dela;

- se udeležuje seminarjev, opravlja kolokvije in druge obvezne oblike izobraževanja s posameznih pravnih področij, v skladu z zakonom, tem pravilnikom in programom pripravništva.

(2) Pripravniku pri opravljanju nalog in usklajevanju obveznosti v okviru usposabljanja pomagajo sodnik in državni tožilec mentor, vodje oddelkov na sodiščih in državnih tožilstvih ter vodja pripravnikov.

9. člen

(mnenja in potrdila)

(1) Sodniški pripravnik o opravljenem delu pod vodstvom sodnika ali državnega tožilca mentorja pridobi pisno mnenje.

(2) Sodniški pripravnik o udeležbi na seminarjih iz 3. in 4. člena tega pravilnika pridobi potrdilo.

(3) O udeležbi na kolokvijih pridobi pripravnik potrdilo z oceno.

(4) Mnenje in potrdila iz prejšnjih odstavkov se sestavijo v skladu z navodilom, ki ureja sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika in potrdil o obveznih oblikah izobraževanja.

(5) Če iz mnenja oziroma potrdila izhaja, da pripravnik ni uspešno opravil dela ali obvezne oblike izobraževanja, je to delo oziroma obvezno obliko izobraževanja dolžan ponovno opravljati. Ponovno opravljanje dela ali obvezne oblike izobraževanja lahko poteka hkrati z drugim delom ali obvezno obliko izobraževanja pripravnika.

10. člen

(izvedba programa)

(1) Za izvedbo programa skrbi predsednik višjega sodišča. Predsednik višjega sodišča glede izvedbe usposabljanja na kazenskopravnem področju na državnem tožilstvu sodeluje z vodjo Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor).

(2) Delo sodniškega pripravnika spremljajo oziroma vodijo sodniki mentorji, državni tožilci mentorji in druge osebe, ki jih določijo predsedniki sodišč in vodje državnih tožilstev oziroma vodje posameznih oddelkov, kamor je sodniški pripravnik razporejen.

(3) Izvajalce seminarjev in drugih obveznih oblik izobraževanja določi predsednik višjega sodišča v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju izmed sodnikov, predsednikov sodišč, vodij oddelkov in pravnih strokovnjakov za posamezna področja.

11. člen

(pristojnosti predsednika višjega sodišča)

(1) Predsednik višjega sodišča

- pripravi program dela za posameznega sodniškega pripravnika za čas obveznega usposabljanja na sodišču in z njim seznani sodniškega pripravnika ter predsednike sodišč, na katerih se bo sodniški pripravnik usposabljal;

- pri pripravi programa dela iz prejšnje alineje za čas obveznega usposabljanja na kazenskopravnem področju na državnem tožilstvu sodeluje z vodjo Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor, ki s programom seznani vodje državnih tožilstev, na katerih se bo sodniški pripravnik usposabljal;

- sodeluje s sodniki in drugimi osebami, določenimi za spremljanje dela sodniškega pripravnika in izvajanje obveznih oblik izobraževanja pripravnika, ter z njimi določa obseg, vrsto in razporeditev nalog sodniškega pripravnika;

- skrbi za seznanjanje pripravnikov z obveznimi oblikami izobraževanja in za zagotovitev pogojev za njihovo udeležbo pri teh oblikah;

- izmed sodniških pripravnikov določi vodjo sodniških pripravnikov, ki skrbi za obveščanje in usklajevanje izvrševanja nalog sodniških pripravnikov.

(2) Predsednik višjega sodišča lahko za nadzor nad obveznim usposabljanjem sodniškega pripravnika pooblasti predsednika okrožnega ali okrajnega sodišča, na območju katerega pripravnik opravlja večji del sodniškega pripravništva. Predsednik višjega sodišča lahko za nadzor nad obveznim usposabljanjem sodniškega pripravnika na državnem tožilstvu pooblasti vodjo državnega tožilstva, kjer se sodniški pripravnik usposablja.

(3) Obvezne oblike izobraževanja se lahko po predhodnem dogovoru predsednikov višjih sodišč za določeno obdobje pripravijo in izvedejo enotno in hkrati za sodniške pripravnike z območja dveh ali več višjih sodišč ali za vse sodniške pripravnike skupaj.

(4) Predsednik višjega sodišča v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju in Oddelkom za izobraževanje in strokovni nadzor skrbi za izobraževanje sodnikov mentorjev in državnih tožilcev mentorjev, pripravo gradiv za njihovo delo ter za usklajevanje in izvedbo enotnih oziroma skupnih obveznih oblik izobraževanja.

12. člen

(mentorji)

(1) Mentor, ki je sodnik mentor ali državni tožilec mentor, in druga oseba, določena za spremljanje dela oziroma izvajanje obveznih oblik izobraževanja sodniškega pripravnika

- izdela del programa dela sodniškega pripravnika, ki bo izveden pod njegovim vodstvom;

- organizira in spremlja izvajanje dela programa, ki poteka pod njegovim vodstvom;

- na svojem področju izvaja kolokvije za sodniške pripravnike, ki se usposabljajo pod njegovim vodstvom;

- opredeljuje vsebino in način izvedbe posamezne naloge;

- sproti preverja kakovost in pravočasnost opravljenih nalog ter opozarja sodniškega pripravnika na napake in pomanjkljivosti ter ga usmerja pri njegovem delu in študiju;

- pregleduje pripravnikova poročila o delu, izdaja mnenja in potrdila;

- izvaja nadzor nad usposabljanjem sodniškega pripravnika.

(2) Mentor iz prejšnjega odstavka lahko hkrati vodi usposabljanje največ treh sodniških pripravnikov. O izvajanju mentorstva pripravi mesečno poročilo, ki je podlaga za obračunavanje dodatka za mentorstvo v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

13. člen

(obvezne oblike izobraževanja)

Za pridobitev pravice pristopa k opravljanju izpita na podlagi 19.a člena zakona mora posameznik opraviti naslednje obvezne oblike izobraževanja

1. na civilnopravnem področju prisostvovati pri

- vsaj treh glavnih obravnavah v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču,

- vsaj enem naroku v nepravdnih zadevah,

- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;

2. na kazenskopravnem področju prisostvovati pri

- vsaj treh glavnih obravnavah na okrajnem ali okrožnem sodišču,

- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;

3. se udeležiti seminarjev iz 3. in 4. člena tega pravilnika, predpisanih za sodniške pripravnike;

4. opraviti kolokvija na temo izdelava osnutka kazenske odločbe in izdelava osnutka civilne odločbe.

14. člen

(izvedba obveznih oblik izobraževanja)

(1) Za usklajevanje in obveščanje o obveznih oblikah izobraževanja iz prejšnjega člena skrbi Center za izobraževanje v pravosodju, ki v sodelovanju s predsedniki višjih sodišč skrbi tudi za njihovo pripravo in izvedbo.

(2) Center za izobraževanje v pravosodju objavi informacije o posameznih obveznih oblikah izobraževanja in rok, do katerega se morajo kandidati prijaviti, na svoji spletni strani. Kandidate, ki se nanje prijavijo, obvesti o poteku in vsebini izobraževanja.

(3) Obvezne oblike izobraževanja iz prejšnjega člena se lahko po predhodnem dogovoru Centra za izobraževanje v pravosodju, predsednikov višjih sodišč in vodje Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor ob upoštevanju števila prijavljenih kandidatov pripravijo in izvedejo skupaj in hkrati z obveznimi oblikami izobraževanja sodniških pripravnikov.

(4) Če se obvezne oblike izobraževanja ne izvedejo po prejšnjem odstavku, jih pripravi in izvede Center za izobraževanje v pravosodju, pri čemer se za izvedbo kolokvijev iz prejšnjega člena smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za pisni del pravniškega državnega izpita. Izvajalce določi Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju s predsedniki višjih sodišč izmed sodnikov, predsednikov sodišč, vodij oddelkov in pravnih strokovnjakov za posamezna področja. Minister za pravosodje z odredbo določi višino plačila v neto znesku za delo in povračilo stroškov izvajalcem obveznih oblik izobraževanja. Stroške izvedbe obveznih oblik izobraževanja po tem odstavku krije posameznik po ceniku, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije, na predlog ministra za pravosodje.

(5) Center za izobraževanje v pravosodju lahko zaradi boljše usposobljenosti kandidatov za opravljanje izpita izvede tudi dodatna neobvezna izobraževanja. Za izvedbo neobveznih izobraževanj se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.

14.a člen

(odsotnost ali odstop kandidata od opravljanja kolokvija)

(1) Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k pisanju kolokvija na temo izdelava osnutka kazenske ali civilne odločbe, ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati kolokvij, se šteje, da kolokvija ni opravil.

(2) Direktor Centra za izobraževanje v pravosodju kandidatu, ki iz opravičenih razlogov določenega dne ne pristopi k opravljanju kolokvija, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati kolokvij, na njegov pisni predlog z obvestilom določi nov rok za opravljanje kolokvija.

(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred datumom kolokvija, če ga iz posebej utemeljenih razlogov ni mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.

(4) Če se kandidat brez opravičenega razloga kolokvija določenega dne ne udeleži ali odstopi med opravljanje kolokvija, se mu že plačani stroški ne vrnejo.

15. člen

(potrdila)

(1) O udeležbi na obravnavah in drugih procesnih dejanjih ter seminarjih iz 13. člena tega pravilnika se pridobi potrdilo.

(2) O udeležbi na kolokvijih iz 13. člena tega pravilnika se pridobi potrdilo z oceno.

(3) Potrdila iz prejšnjih odstavkov se sestavijo v skladu navodilom, ki ureja sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika in potrdil o obveznih oblikah izobraževanja.

16. člen

(izpit)

(1) Izpiti se opravljajo v terminih, ki se objavijo na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju.

(2) Vsi kandidati, za katere je določen izpitni rok v istem mesecu, opravljajo pisni del izpita istočasno. V primeru, da je zahtevo za opravljanje izpita vložilo večje število kandidatov, se lahko pisni del izpita opravlja večkrat mesečno. Ustni del izpita se opravlja v naslednjem mesecu po opravljenem pisnem delu.

(3) Razpored izpitnih rokov za posamezne mesece in predsednika ter člane komisije za posamezne izpite določi direktor Centra za izobraževanje v pravosodju.

(4) Pisna naloga iz civilnega področja se opravlja praviloma vsak drugi ponedeljek v mesecu, pisna naloga iz kazenskega področja pa praviloma vsak drugi torek v mesecu. V primeru, da je zahtevo za opravljanje izpita vložilo večje število kandidatov, se lahko pisni nalogi opravljata katerikoli delovni dan v mesecu.

17. člen

(pisna naloga)

(1) Nalogi pisnega dela izpita za posamezni mesec oziroma za posamezno skupino kandidatov, ki opravlja izpit istočasno, pripravita po dva člana državne komisije za pravniški državni izpit (v nadaljnjem besedilu: državna izpitna komisija), imenovana za civilno in kazensko področje.

(2) Direktor Centra za izobraževanje v pravosodju z letnim razporedom določi člane izpitne komisije za pisni del izpita za posamezni mesec oziroma za vsako posamezno skupino kandidatov, ki opravljajo izpit istočasno.

(3) Člani izpitne komisije za pisni del izpita ne smejo biti izpraševalci na ustnem delu izpita za kandidate, za katere so pripravili in ocenili pisne naloge.

(4) Pisna naloga za posamezno področje je pri pisnem delu izpita enaka za vse kandidate, ki izpit opravljajo istočasno.

(5) Člana izpitne komisije za posamezno področje pisnega dela izpita pripravita pisno nalogo na način, da iz listin ni mogoče ugotoviti, za katero sodno zadevo gre, in da posamezniki v tej sodni zadevi niso niti neposredno niti posredno določljivi.

(6) Če je za rešitev zadeve potrebno uporabiti določbe predpisa, ki ni naveden v seznamu pravnih virov in literature za izpit, mora biti nalogi priloženo njihovo besedilo.

17.a člen

(elektronsko opravljanje pisnega dela izpita)

(1) Pisni del izpita se opravlja elektronsko.

(2) Tehnično podporo za elektronsko opravljanje pisnega dela izpita zagotavlja Center za izobraževanje v pravosodju.

(3) Podrobnejša navodila za elektronsko opravljanje pisnega dela izpita se objavijo na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju in priložijo odločbi, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu.

17.b člen

(opravljanje pisnega dela izpita v primeru tehničnih težav)

(1) Če kandidatu zaradi tehničnih težav ni mogoče zagotoviti nemotenega opravljanja pisnega dela izpita, se mu čas za izdelavo pisne naloge podaljša sorazmerno s trajanjem motnje.

(2) Če motnja traja dve uri, Center za izobraževanje v pravosodju ne glede na prejšnji odstavek omogoči kandidatu ponavljanje pisnega dela izpita za posamezno področje v najkrajšem možnem času.

(3) Zapisnikar pred začetkom pisnega dela izpita za posamezno področje kandidate opozori, da je podaljšanje časa za izdelavo pisne naloge ali ponavljanje pisnega dela izpita za posamezno področje po tem členu mogoče le, če kandidat o motnjah zaradi tehničnih težav nemudoma obvesti zapisnikarja.

17.c člen

(opravljanje pisnega dela izpita v posebnih primerih)

(1) Kandidatu, ki zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ni zmožen opravljati pisnega dela izpita v elektronski obliki, se odobri ročna izdelava pisne naloge.

(2) Kandidatu, ki zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ni zmožen opraviti pisnega dela izpita v času, ki ga določa zakon, se odobri podaljšanje časa opravljanja pisnega dela izpita za posamezno področje za največ dve uri ali druga ustrezna prilagoditev ali oboje.

(3) Kandidat poda prošnjo za odobritev ročne izdelave pisne naloge, daljšega časa za opravljanje pisnega dela izpita za posamezno področje ali druge ustrezne prilagoditve iz tega člena ob vložitvi zahteve za opravljanje izpita, ki ji priloži tudi ustrezna dokazila.

(4) O prošnji iz prejšnjega odstavka se odloči v odločbi, s katero se odloči o zahtevi za opravljanje izpita.

18. člen

(ocenjevanje pisnega dela izpita)

(1) Člana izpitne komisije za posamezno področje pisnega dela izpita skupaj pregledata in ocenita vse izdelane pisne naloge najpozneje pet delovnih dni pred koncem meseca, v katerem so bile izdelane, in jih vrneta predsedniku državne izpitne komisije ali s strani predsednika državne izpitne komisije pooblaščenemu javnemu uslužbencu Ministrstva za pravosodje. Če se je pisni del izpita opravljal v več skupinah, člana izpitne komisije za posamezno področje pisnega dela izpita vsako skupino izdelanih pisnih nalog pregledata in ocenita najpozneje deset delovnih dni pred prvim predvidenim datumom za opravljanje ustnega dela izpita teh kandidatov.

(2) Vsak član izpitne komisije za posamezno področje pisnega dela izpita poda oceno in njeno obrazložitev na ocenjevalnem listu, ki je priloga izdelane pisne naloge.

(3) Pred začetkom ustnega dela izpita člani izpitne komisije pregledajo izdelani pisni nalogi posameznega kandidata in se seznanijo z njunimi ocenami in njihovimi obrazložitvami.

19. člen

(nadzor)

(1) Izvajanje določbe zakona o prepovedi posvetovanja v času opravljanja pisnega dela izpita stalno nadzoruje najmanj en zapisnikar, ki ga določi direktor Centra za izobraževanje v pravosodju. Udeležba na pisnem delu izpita in potek izpita se opišeta v zapisniku pisnega dela izpita.

(2) Kandidat lahko izpitni prostor zapusti le z dovoljenjem zapisnikarja, ki v zapisniku iz prejšnjega odstavka zabeleži čas odsotnosti kandidata.

(3) Kandidat med pisnim delom izpita ne sme imeti pri sebi in ne sme uporabljati telekomunikacijskih naprav.

(4) Če zapisnikar ugotovi, da kandidat med pisnim delom izpita ne ravna v skladu z zakonom, tem pravilnikom, navodili iz tretjega odstavka 17.a člena tega pravilnika ali po njegovih navodilih, o tem sestavi zapisnik in ga takoj posreduje predsedniku državne izpitne komisije.

(5) Predsednik državne izpitne komisije po pregledu zapisnika in pisne izjave kandidata, po potrebi pa tudi po opravljenem zaslišanju zapisnikarja in kandidata, odloči, ali sme kandidat nadaljevati z opravljanjem izpita. Če predsednik državne izpitne komisije odloči, da kandidat ne sme nadaljevati z opravljanjem izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

20. člen

(izpitna tajnost)

Tajnost izpitnega gradiva se varuje v skladu z zakonom in pravilnikom, ki ureja varovanje izpitne tajnosti pri pisnem delu pravniškega državnega izpita.

21. člen

(ustni del izpita)

(1) Ustni del izpita vodi in za njegov pravilen potek skrbi predsednik izpitne komisije za posameznega kandidata (v nadaljnjem besedilu: predsednik izpitne komisije).

(2) Naloge predsednika izpitne komisije opravlja predsednik državne izpitne komisije ali kot njegov namestnik član državne izpitne komisije, imenovan za področje ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave ter temeljev pravne ureditve Evropske unije.

(3) Z ustnim delom izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa.

(4) Vsa vprašanja morajo izhajati iz praktičnih primerov in biti usmerjena v njihovo reševanje, tako da se lahko oceni sposobnost uporabe znanja, praktične izkušnje, sposobnost pravnega razumevanja in reševanja problemov, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev, sposobnost pravno-logičnega razmišljanja in argumentacije ter verbalne komunikacije.

22. člen

(potek ustnega dela izpita)

(1) Če sta obe pisni nalogi ocenjeni pozitivno, pristopi kandidat k ustnemu delu izpita.

(2) Ustni del izpita poteka po naslednjem vrstnem redu

- kazensko materialno in procesno pravo,

- civilno materialno in procesno pravo,

- temelji gospodarskega prava,

- temelji delovnega prava,

- upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor,

- ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije.

(3) Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red področij izpita.

(4) Predsednik izpitne komisije skrbi, da ima vsak član komisije potreben čas za preverjanje kandidatovega znanja, vendar najmanj dvajset minut, za področji kazenskega materialnega in procesnega prava ter civilnega materialnega in procesnega prava pa najmanj trideset minut.

(5) Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata predsednik izpitne komisije odredi odmor, in sicer največ dvakrat po petnajst minut.

(6) Izpraševalci lahko z dovoljenjem predsednika izpitne komisije postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij drugih izpraševalcev.

23. člen

(zapisnik ustnega dela izpita)

(1) O ustnem delu izpita se vodi zapisnik.

(2) V zapisnik se vpiše potek izpita, postavljena vprašanja, ocene iz posameznih področij in uspeh izpita.

(3) Zapisnik podpišejo predsednik izpitne komisije, člani izpitne komisije in zapisnikar, ki ga z odločbo imenuje minister za pravosodje.

(4) Izdelani pisni nalogi sta prilogi k zapisniku.

24. člen

(razglasitev)

Predsednik izpitne komisije razglasi uspešnost izpita. Po razglasitvi in le v prisotnosti oseb iz tretjega odstavka prejšnjega člena seznani kandidata z ocenami s posameznih področij.

25. člen

(vsebina ustnega dela izpita)

Podrobnejša vsebina ustnega dela izpita je določena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

26. člen

(seznam pravnih virov in literature)

(1) Ministrstvo za pravosodje tekoče vodi seznam pravnih virov in literature, ki pomaga kandidatu za pripravo na izpit.

(2) Kandidatu je seznam pravnih virov in literature na voljo na sedežu in na spletni strani Ministrstva za pravosodje in se mu vroči skupaj s programom pripravništva, ki ga izda predsednik višjega sodišča.

(3) Če se pravna ureditev posameznih področij izpita spremeni ali dopolni, mora kandidat poznati vsebino novih predpisov, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred dnem izdaje odločbe, s katero se dovoli pristop k izpitu.

27. člen

(potrdilo o opravljenem izpitu)

Kandidat prejme potrdilo iz 29. člena zakona na podelitvi za kandidate, ki so opravili izpit v istem roku.

28. člen

(obveščanje o opravljenem izpitu)

Ministrstvo za pravosodje zaradi zagotavljanja sprotnega in točnega oblikovanja prednostnih vrstnih redov iz 8. člena zakona ter zagotavljanja poslovanja sodne uprave po elektronski poti obvesti višja sodišča, da je kandidat opravil izpit. Pri tem navede kandidatovo osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče in datum izpita.

29. člen (črtan)

30. člen

(odsotnost ali odstop kandidata)

(1) Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.

(2) Minister za pravosodje kandidatu, ki iz opravičenih razlogov ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog in po predhodnem mnenju predsednika državne izpitne komisije z odločbo določi nov rok za opravljanje tega dela izpita praviloma pred izpitno komisijo v isti sestavi. Tako dovoljen pristop ne šteje za ponovitev izpita.

(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri dni pred pisnim ali ustnim delom izpita, če ga iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni bilo mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.

(4) Kandidat mora v primeru iz drugega odstavka tega člena ustni del izpita opravljati v enem letu od uspešno opravljenega pisnega dela, sicer se mu že opravljen pisni del izpita ne prizna in mora opravljati izpit v celoti. Tako opravljanje izpita ne šteje za ponovitev izpita.

31. člen

(naloge Ministrstva za pravosodje)

Ministrstvo za pravosodje

- spremlja in usklajuje delo državne izpitne komisije;

- skrbi za nemoteno in usklajeno delo izpitnih komisij, določenih za posamezne kandidate;

- lahko enkrat letno skliče posvet predsednika, namestnikov predsednika in članov državne izpitne komisije ali jih na drugačen način seznani z ugotovitvami o izvajanju zakona in tega pravilnika zaradi poenotenja kriterijev na izpitih;

- opravlja vsa strokovna in administrativno-tehnična dela za državno izpitno komisijo in izpitne komisije, določene za posamezne kandidate;

- zagotavlja sredstva za delo izpitnih komisij za posamezne kandidate, kot so plačilo za delo in povračilo potnih stroškov predsednika oziroma namestnikov predsednika in članov izpitnih komisij, povezanih z delom izpitnih komisij.

32. člen

(plačilo za delo in povračilo stroškov izpitne komisije)

Minister za pravosodje določi višino plačila v neto znesku za delo in povračilo stroškov predsednikom in članom izpitnih komisij za posamezne kandidate in zapisnikarje.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(uporaba določb)

(1) Pripravniki, ki so začeli opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo tega pravilnika, dokončajo pripravništvo po dosedaj veljavnih predpisih.

(2) Pripravniki, ki so se prijavili k izpitu pred uveljavitvijo tega pravilnika, opravijo izpit po dosedaj veljavnih predpisih.

34. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 86/03, 50/04 in 56/05).

(2) Določbe 18. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 86/03, 50/04 in 56/05) se uporabljajo do uveljavitve pravil o varovanju izpitne tajnosti na pisnem delu pravniškega državnega izpita izdanih na podlagi 24.a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 111/07).

(3) Seznam pravnih virov in literature, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje na podlagi 23. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 86/03, 50/04 in 56/05), od uveljavitve tega pravilnika šteje kot seznam pravnih virov in literature, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje na podlagi 26. člena tega pravilnika.

35. člen

(uveljavitev)

Ta pravilnik začne veljati 20. marca 2008.

Priloga: Vsebina ustnega dela izpita