Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave

1. člen

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 26 z dne 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 124 z dne 25. 4. 2014, str. 1), določa podrobnejšo vsebino poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in način njegove priprave.

(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za vsa poročila o vplivih nameravanega posega na okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki so izdelana za posege, za katere je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, če za posamezno vrsto posegov v okolje poseben predpis teh vprašanj ne ureja drugače.

(3) Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka za nameravani poseg na varovanem območju po predpisih o ohranjanju narave ali bi na to območje lahko vplival, se pri pripravi poročila uporabljajo tudi določbe predpisa, ki ureja presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

2. člen

(1) Namen poročila je zagotovitev podatkov, potrebnih za presojo vplivov nameravanega posega na okolje, tako glede na vrsto in lastnosti nameravanega posega kot glede na lastnosti in značilnosti okolja oziroma njegovih delov, ki bi lahko bili zaradi vplivov posega prizadeti.

(2) Predmet poročila so opis in analiza nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poseg) v času njegove izvedbe, trajanja, razgradnje in prenehanja v odnosu do okolja, v katero se umešča, ter ugotovitev in ocena neposrednih in posrednih pomembnih vplivov posega na naslednje dejavnike

1. prebivalstvo in zdravje ljudi,

2. biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, s posebnim poudarkom na vrstah in habitatih, ki se ohranjajo ali varujejo na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,

3. zemljišča (npr. izkoriščeno zemljišče, dejanska raba zemljišča),

4. tla,

5. vodo (npr. hidromorfologijo, količino in kakovost, poplavno ogroženost),

6. zrak,

7. podnebje (npr. emisije toplogrednih plinov, vplivi, povezani s prilagajanjem podnebnim spremembam),

8. materialne dobrine,

9. kulturno dediščino, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino,

10. krajino ter

11. medsebojno delovanje dejavnikov, navedenih v 1. do 10. točki tega odstavka.

(3) Med dejavnike iz prejšnjega odstavka spadajo tudi pričakovani vplivi posega zaradi tveganja večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, jedrskih nesreč ter naravnih in drugih nesreč, vključno s tistimi, ki jih povzročijo podnebne spremembe, če so ta tveganja povezana s posegom.

(4) Vrednotenje vplivov na dejavnike iz drugega odstavka tega člena se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih, pri čemer se lahko določijo tudi podrazredi

- razred A ali 5: ni vpliva oziroma je vpliv pozitiven;

- razred B ali 4: vpliv je nebistven;

- razred C ali 3: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov;

- razred D ali 2: vpliv je bistven;

- razred E ali 1: vpliv je uničujoč.

3. člen

(1) Poročilo mora biti sestavljeno tako, da v zaporedju po poglavjih vsebuje podatke o

1. nosilcu posega in predloženem poročilu,

2. vrsti in značilnosti posega, ki vključuje zlasti

- opis lokacije posega,

- opis fizičnih značilnosti celotnega posega, vključno z opisom potrebnih del za odstranitev, in zahtev glede dejanske rabe zemljišč med gradnjo in obratovanjem,

- opis glavnih značilnosti faze obratovanja posega, zlasti proizvodnega procesa (npr. energetskih potreb in porabe energije, vrste in količine uporabljenih materialov in naravnih virov, vključno z vodo, zemljiščem, tlemi in biotsko raznovrstnostjo),

- oceno vrste in količine pričakovanih ostankov materialov in emisij (npr. onesnaženje vode, zraka, tal in podzemlja, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje) ter vrste in količine odpadkov, nastalih med gradnjo in obratovanjem,

3. glavnih alternativnih rešitvah, ki so bile v zvezi s posegom proučene, in razlogih za izbor predložene rešitve,

4. obstoječem stanju okolja, v katerega se poseg umešča, oziroma delih okolja, na katere bi poseg lahko pomembno vplival,

5. možnih vplivih posega na okolje oziroma njegove dele in zdravje ljudi ter možnih učinkih teh vplivov glede obremenitve okolja,

6. ukrepih za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega in možnih negativnih učinkov na okolje in zdravje ljudi ter glavnih alternativah, ki so bile glede teh ukrepov proučene,

7. določitvi območja pomembnega vpliva na dejavnike iz drugega odstavka prejšnjega člena in

8. spremljanju stanja dejavnikov iz drugega odstavka prejšnjega člena in ukrepov za zmanjšanje vplivov.

(2) Poročilo mora vsebovati poljudni povzetek podatkov, navedenih v posameznih poglavjih iz prejšnjega odstavka.

(3) Poročilo mora vsebovati tudi sklepni del, v katerem se navedejo viri podatkov in informacij, uporabljenih za pripravo poročila, in tudi grafični prikaz obstoječega stanja okolja na območju posega.

4. člen

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na nosilca posega ter na predloženo poročilo, vsebovati zlasti podatke o

- nazivu posega, ki je predmet poročila, in njegovem namenu,

- nosilcu posega (ime in priimek ter naslov ali firma in sedež ter podpis),

- osebi, ki je pri nosilcu posega odgovorna za izvedbo posega (ime in priimek, naslov osebe ter podpis),

- vodji izdelave poročila (ime in priimek ter naslov ali firma in sedež ter podpis),

- osebah, ki so sodelovale pri izdelavi poročila ali njegovih delov po dejavnikih iz 2. člena te uredbe, in njihovi strokovni usposobljenosti (ime in priimek ter naslov ali firma in sedež ter strokovni naziv in izobrazba, podpis).

(2) V tem poglavju poročila se navedejo tudi podatki o

- prostorskem aktu, ki je podlaga za umestitev posega v prostor, z izvlečkom določb, ki veljajo za poseg,

- celoviti presoji vplivov na okolje, če je bila za plan, program, načrt ali drug splošni akt, s katerim se poseg, ki je predmet poročila, določa ali načrtuje, izvedena.

(3) Nosilec posega zagotovi, da poročilo pripravijo usposobljeni strokovnjaki. Šteje se, da so strokovnjaki usposobljeni, če imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in delovne izkušnje s področja presoje dejavnikov iz 2. člena te uredbe. Vodja izdelave poročila mora izkazati usposobljenost z referencami s področja presoje vplivov na okolje.

(4) Vodja izdelave poročila s podpisom potrdi

- strokovnost poročila,

- resničnost v poročilu navedenih podatkov,

- skladnost vsebin poročila s to uredbo,

- da so bili pri pripravi poročila glede na pravne in tehnične omejitve upoštevani in uporabljeni najnovejša znanstvena dognanja ter ustrezne metode in informacije o drugih relevantnih okoljskih presojah.

5. člen

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na vrsto in značilnosti posega, vsebovati opis

1. lokacije, velikosti, zmogljivosti ali obsega posega ter drugih njegovih prostorskih in gradbenih značilnosti, zlasti

- zahtev v zvezi z rabo prostora oziroma zemljišč zaradi posega,

- zahtev v zvezi z infrastrukturno opremljenostjo in prometnimi povezavami na območju zaradi posega,

- drugih aktivnosti, ki bodo predvidoma posledica posega,

- obstoječih posegov na območju ter o eventualni povezavi nameravanega posega z njimi,

- aktivnosti, povezanih z odstranitvijo oziroma prenehanjem posega ali vzpostavitvijo prejšnjega stanja po ukinitvi posega, če je to potrebno;

2. lastnosti posega, zlasti opis

- tehničnih in tehnoloških značilnosti ter najpomembnejših naprav in tehnologij, zlasti z vidika najboljših razpoložljivih tehnik,

- glavnih proizvodnih procesov in aktivnosti ali načina uporabe,

- vrst in količin materialov, ki se uporabljajo, načina porabe surovin ali izdelkov, ki se uporabljajo, ter njihovega izvora,

- vrste in količine potrebne energije,

- vrst in količine izdelkov ter osnovnih značilnosti njihovega življenjskega ciklusa (od izvora do ponora);

3. okoljskih značilnosti posega, zlasti opis

- rabe oziroma porabe naravnih virov,

- vrst in količin nastalih stranskih proizvodov ter odpadkov in načina ravnanja z njimi,

- vrst in količin emisije snovi in energije v vodo, zrak in tla, vključno s hrupom, vibracijami, sevanjem ter svetlobnim in toplotnim onesnaževanjem,

- tveganj, povezanih z varstvom pred okoljskimi in drugimi nesrečami.

(2) Pri opisu iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati značilnosti posega v času njegove gradnje ali izvedbe, njegove uporabe, trajanja ali obratovanja in njegove ukinitve, prenehanja uporabe ali obratovanja.

(3) V okviru podatkov o značilnostih posega je treba navesti predpise s področja varstva okolja, ki veljajo za obravnavani poseg, in dokumente Evropske unije, ki opredeljujejo najboljšo razpoložljivo tehniko, če za takšno vrsto posega obstajajo, in jih je treba pri pripravi projekta nameravanega posega v okolje upoštevati.

6. člen

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na alternativne rešitve v zvezi s posegom predstaviti glavne alternative, ki so bile pred izbiro glavnih rešitev proučene, zlasti glede umestitve posega v okolje in glede izbranih gradbenih, tehničnih in tehnoloških rešitev s poudarkom na okoljskih značilnostih posega.

(2) Navesti je treba tudi glavne razloge, zaradi katerih so bile v zvezi z posegom izbrane predložene rešitve in ne druge možne ali dostopne alternative, predvsem z vidika vplivov takšnih alternativnih rešitev na okolje.

7. člen

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na obstoječe stanje okolja, v katerega se poseg umešča, oziroma o delih okolja, na katere bi poseg lahko pomembno vplival, obsegati

1. opis osnovnih značilnosti lokacije posega, zlasti

- opis meteoroloških, hidroloških, geoloških, pedoloških in bioloških lastnosti območja,

- opis značilnosti grajenega okolja in prisotnosti posebnih materialnih dobrin (npr. kulturne dediščine),

- podatke o vrsti zemljišč na območju (npr. stavbno, kmetijsko, vodno, priobalno, gozdno zemljišče, nerodovitni svet);

2. podatke o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območjih, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni režim;

3. podatke o poseljenosti in opis pogojev bivanja na območju, vključno z opisom glavnih gospodarskih dejavnosti in namembnosti zemljišč;

4. opis obstoječega stanja in kakovosti okolja ter njegovih delov, zlasti podatke o

- ekosistemih, rastlinstvu in živalstvu ter njihovih habitatih na območju,

- kakovosti in značilnostih tal,

- kakovosti in količinah podzemnih in površinskih voda in njihovi uporabi,

- kakovosti zraka in klimatskih razmerah,

- obstoječih obremenitvah okolja na območju,

- obremenjenosti območja zaradi onesnaženosti zraka, voda, tal in zaradi odpadkov,

- obremenjenosti območja zaradi hrupa, vonjav, vibracij, sevanja, svetlobnega ali toplotnega onesnaževanja,

- opis značaja in posebnosti krajine ter

- značilnosti kulturne dediščine na območju vpliva posega;

5. opis vidikov trenutnega stanja okolja (izhodiščno stanje) in oris verjetnega nadaljnjega razvoja brez izvajanja projekta (ničelna varianta), kolikor je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij o okolju in znanstvenih ugotovitev razumno presoditi o naravnih spremembah glede na izhodiščno stanje.

(2) Opis okolja in njegovih delov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti zlasti podatke, ki so potrebni za ugotovitev in oceno možnih vplivov posega nanje. Če izdelovalec poročila na podlagi vrste posega in njegovih lastnosti oceni, da poseg na določen del okolja nima vpliva, mu podatkov o tem delu okolja v poročilo ni treba vključiti, svojo odločitev pa mora v poročilu podrobno obrazložiti in argumentirati.

8. člen

(1) Za opis stanja okolja in njegovih delov na območju posega se uporabljajo javni podatki iz katastrov, zbirk in drugih baz podatkov, ki jih zbirajo ali vodijo pristojni državni ali občinski organi ali druge osebe na podlagi javnega pooblastila, ter znanstvene ugotovitve.

(2) Če v bazah podatkov iz prejšnjega odstavka ni na razpolago podatkov o obstoječem stanju okolja ali njegovih delih, ki so nujno potrebni za oceno vplivov posega na okolje, se podatki pridobijo z meritvami ali modelnim izračunom ali drugo splošno priznano strokovno oceno. Za opis obstoječega stanja okolja ali njegovega dela, za katerega ni podatkov, se lahko uporabijo tudi obstoječa znanstvena dela, raziskave, članki, monografije in podobno, pri tem pa mora izdelovalec poročila to odločitev v poročilu utemeljiti in argumentirati.

(3) V okviru podatkov o okolju, v katerega se poseg umešča, se navedejo tudi predpisi s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, ki določajo standarde kakovosti okolja ali posebne režime varstva za območje, na katerem bi poseg lahko vplival na okolje.

9. člen

(1) V poglavju, ki se nanaša na možne vplive posega na okolje in njegove dele, je treba opisati in oceniti vse verjetne vplive na dejavnike iz 2. člena te uredbe, ki so med drugim posledica

1. s posegom povezanih aktivnosti ali drugih posegov, in sicer v času pripravljalnih del, gradnje, uporabe, obratovanja oziroma trajanja posega, opustitve rabe ali odstranitve posega,

2. rabe naravnih virov, zlasti zemljišč, tal, vode in biotske raznovrstnosti, pri čemer se upošteva trajnostna razpoložljivost teh virov,

3. emisij onesnaževal, hrupa, vibracij, svetlobe, sevanja in toplote, odstranjevanja in predelave odpadkov,

4. tveganj za zdravje ljudi, kulturno dediščino ali okolje (npr. zaradi večjih ali naravnih nesreč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami),

5. združenih vplivov z drugimi obstoječimi oziroma šele odobrenimi posegi, pri čemer se upoštevajo obstoječi okoljski problemi, zlasti na območjih, kjer je okolje že obremenjeno in bo verjetno dodatno prizadeto še posebej na varovanih območjih in naravnih vrednotah po predpisih o ohranjanju narave, degradiranih po predpisih o varstvu okolja ter vodovarstvenih in ogroženih po predpisih o vodah, ali povečana raba naravnih virov,

6. vplivov posega na podnebje (npr. lastnosti in količina emisij toplogrednih plinov) in ranljivosti posega ob podnebnih spremembah ter

7. uporabe tehnologije in snovi, ki se uporabljajo.

(2) Opisati in oceniti je treba možne vplive v času pripravljalnih del ali gradnje, v času uporabe ali obratovanja ali trajanja posega, v času njegove odstranitve ali opustitve in po njej.

(3) V opis in oceno je treba vključiti tudi pričakovane vplive, ki so posledica s posegom povezanih aktivnosti ali drugih posegov v okolje; tako med pripravljalnimi deli ali gradnjo, uporabo ali obratovanjem ali trajanjem ter odstranitvijo ali opustitvijo posega.

(4) Navesti je treba tudi tiste možne vplive posega na okolje, ki se ocenjujejo kot nepomembni ali zanemarljivi, in oceno utemeljiti.

(5) Opisati in oceniti je treba pomembne škodljive vplive posega na okolje, ki bi jih lahko pričakovali zaradi ranljivosti projekta zaradi nevarnosti večjih nesreč, vključno z naravnimi nesrečami, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, jedrsko varnost in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so relevantne za zadevni poseg. Pri tem se lahko uporabijo razpoložljive informacije in ocene, pridobljene z oceno tveganja, kadar gre za obrate v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali pridobljene z oceno tveganja za varnost v primeru jedrskih nesreč v skladu s predpisi, ki urejajo jedrsko varnost.

(6) Pri opisu in oceni iz prejšnjega odstavka je treba opisati in oceniti tudi predvidene ukrepe za preprečevanje ali blaženje pomembnih škodljivih vplivov in nesreč na dejavnike iz drugega odstavka 2. člena te uredbe ter podrobno navesti ukrepe o pripravljenosti in predlaganem odzivu na takšne razmere.

(7) Opis in ocena verjetnih pomembnih vplivov na dejavnike iz drugega odstavka 2. člena te uredbe morata obsegati neposredne vplive in katerekoli posredne, sekundarne, zbirne, čezmejne, kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne, trajne ali začasne, pozitivne in negativne vplive posega. Takšen opis mora upoštevati relevantne cilje varstva okolja, določene s predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.

(8) Pri opisu in oceni verjetnih čezmejnih vplivov na okolje je treba opisati in oceniti vplive na dejavnike iz drugega odstavka 2. člena te uredbe ter socialno-ekonomske razmere, ki izhajajo iz posameznih ali medsebojnih vplivov ali njihovih medsebojnih učinkov.

10. člen

(1) Določitev možnih vplivov posega se nanaša predvsem na

- spremembe naravnih in drugih pogojev življenja in bivanja na območju,

- rabo, uporabo ali izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin,

- spremembe, ki vplivajo na naravno ravnotežje in ekosisteme, pogoje bivanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihove habitate,

- emisije snovi v tla,

- emisije snovi in toplote v površinske in podzemne vode,

- emisije plinastih, tekočih in trdnih snovi v zrak, vključno z vonjavami,

- emisije hrupa, ionizirnega ali elektromagnetnega sevanja,

- svetlobno onesnaževanje,

- nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi,

- uporabo nevarnih snovi in s tem povezana tveganja,

- možnosti nastanka okoljskih in drugih nesreč,

- povzročanje vibracij in drugih vplivov na seizmološke in geofizikalne pojave,

- spremembe, ki vplivajo na kulturno dediščino, in

- spremembe, ki vplivajo na kakovost in prepoznavnost krajine.

(2) Pri opisu in oceni možnih vplivov posega je treba upoštevati zlasti

- značaj in vrsto vpliva (npr. neposredni, posredni, kumulativni, sinergijski, začasni, trajni, pozitivni ali negativni vplivi),

- verjetnost vpliva in pojava njegovih posledic,

- trajanje ali pogostost vpliva in njegovih posledic ter njihovo reverzibilnost,

- vrsto, stopnjo ali intenzivnost sprememb okolja ali njegovega dela, ki so lahko posledica vpliva,

- obseg vpliva (geografsko območje, prebivalci, habitati, rastlinske in živalske vrste) in

- medsebojno učinkovanje posameznih vplivov in njihovih posledic.

11. člen

Pri izbiri izhodišč in metod za ocenjevanje in ocenjevanju vplivov posega na okolje oziroma njegove dele in njihovih posledic je treba izhajati iz temeljnih ciljev in načel varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter upoštevati predpise, ki določajo mejne vrednosti emisije, stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja in s tem povezane ukrepe, pravila ravnanja z odpadki in druga pravila ravnanja za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja ter druge predpisane vrednosti in ravnanja, povezana z dopustno obremenitvijo okolja ali dovoljenim obsegom njegovih sprememb.

12. člen

(1) V delu poročila, ki se nanaša na oceno vplivov posega na okolje, je treba posebej ovrednotiti spremembe v celotni in skupni obremenitvi okolja in oceniti, ali in kako bo pričakovana dodatna obremenitev okolja, ki je posledica vplivov posega, spremenila obstoječo obremenitev okolja.

(2) Merila za ovrednotenje sprememb v celotni in skupni obremenitvi okolja morajo izhajati iz predpisov, ki določajo standarde kakovosti okolja, opozorilne in kritične vrednosti, stopnje zmanjševanja onesnaženosti okolja in s tem povezane ukrepe, merila občutljivosti in ranljivosti ter s tem povezano razvrstitev v razrede ali stopnje, ter posebne pravne režime na varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih ali drugih območjih.

(3) V delu poročila iz prvega odstavka tega člena se s presojo sprejemljivosti na varovana območja narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za poseg, katerega izvedba bi sama po sebi ali v povezavi z drugimi posegi lahko pomembno vplivala na varovana območja, ugotovijo pričakovani vplivi in se presodi sprejemljivost posega glede na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

13. člen

Izhodišča in metode ocenjevanja vplivov posega, njihovih učinkov in pričakovanih sprememb v obremenitvi okolja je treba v poročilu navesti in opisati, tako da je možno preverjanje njihove ustreznosti. Oceniti je treba prednosti in pomanjkljivosti izbranih metod in navesti razloge za njihov izbor ter informacije o tem, ali so že bile uporabljene v drugih primerih.

14. člen

(1) V poročilu se v poglavju, ki se nanaša na ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje in izravnavanje vseh opredeljenih pomembnih škodljivih vplivov na okolje, navede in opiše vse rešitve in ukrepe, s katerimi se bodo v fazi pripravljalnih del, gradnje, uporabe, obratovanja ali trajanja posega ter njegove odstranitve ali opustitve in po njem potencialni negativni vplivi posega na okolje ali zdravje ljudi preprečili, zmanjšali ali odpravili.

(2) Navesti in opisati je treba tudi dodatne ukrepe, ki ne izhajajo iz predpisanih obveznosti nosilca posega ali lastnosti posega, če so potrebni v zvezi s pričakovano celotno ali skupno obremenitvijo okolja, ki je posledica vplivov posega. Opozoriti je treba tudi na primere, ko vplivov niti z navedenimi ukrepi ni mogoče odpraviti.

(3) V tem delu poročila je treba predstaviti tudi glavne alternative glede drugih možnih ukrepov, ki so bile proučene pred izbiro ukrepov iz prejšnjih odstavkov tega člena, ter razloge za izbor predloženih rešitev, zlasti z vidika značilnosti okolja, v katerega se poseg umešča.

(4) Opis ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati pojasnilo, v kolikšnem obsegu bodo opredeljeni pomembni škodljivi vplivi na okolje preprečeni, zmanjšani ali izravnani v fazah iz prvega odstavka tega člena.

14.a člen

V poročilu se v poglavju o spremljanju stanja dejavnikov in ukrepov za zmanjšanje vplivov priloži program spremljanja učinkov posega v fazi gradnje in obratovanja, v katerem je opisano spremljanje vplivov posega in omilitvenih ukrepov, ki so relevantni za poseg, in v katerem so opredeljeni načini, metode, lokacije in časovnica njegovega izvajanja.

15. člen

(1) V poročilu je treba v poglavju, ki se nanaša na določitev območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi, določiti območje tako, da se upošteva pričakovana obremenitev okolja kot posledica vplivov posega na okolje, zlasti zaradi

- emisije snovi v zrak, vključno z vonjavami,

- emisije snovi v vode,

- nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi,

- uporabe nevarnih snovi in z njo povezanih tveganj,

- obremenjevanja okolja s hrupom ali vibracijami,

- obremenjevanja okolja z elektromagnetnim ali ionizirnim sevanjem ali

- svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Območje iz prejšnjega odstavka se določi v okviru pravil stroke, katere predmet je ocenjevanje vplivov na okolje.

(3) Izhodišča in metode za določitev območja iz prvega odstavka tega člena je treba v poročilu navesti in opisati, tako da je možno preverjanje njihove ustreznosti, njihovih prednosti in pomanjkljivosti ter širše uporabnosti.

(4) Območje iz prvega odstavka tega člena, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ni območje posega, ampak območje, kjer je verjetno pomemben vpliv posega na kateri koli okoljski dejavnik iz drugega odstavka 2. člena te uredbe. Območja vplivov na vse okoljske dejavnike morajo biti grafično prikazana in narejen mora biti zbirni grafični prikaz vseh vplivov. Narisani, oštevilčeni in pojasnjeni morajo biti tudi ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje.

(5) Če gre za presojo sprejemljivosti posega na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, mora grafični prikaz iz prejšnjega odstavka vsebovati območja Natura 2000 ter oznako in kodo območja ter razdalje posega od najbližjega varovanega območja.

16. člen

Če iz opisa in ocene vplivov posega na okolje in njihovih posledic izhaja, da bi poseg lahko pomembno vplival na okolje na območju ene ali več sosednjih držav, mora to biti v poročilu posebej navedeno.

17. člen

(1) Posebni del poročila je povzetek vsebine poročila, ki je razumljiv širši javnosti. Povzetek mora na preprost način predstaviti glavne podatke iz posameznih poglavij poročila, in sicer o

- nosilcu posega,

- vrsti in glavnih značilnostih posega,

- alternativnih rešitvah in razlogih za izbor predložene rešitve,

- obstoječem stanju okolja, v katerega se poseg umešča, in njegovih delov,

- možnih vplivih posega na okolje oziroma njegove dele in možnih učinkih glede obremenitve okolja in

- ukrepih za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega na okolje in zdravje ljudi ter glavnih alternativnih možnostih, ki so bile glede ukrepov proučene.

(2) Povzetek mora vsebovati tudi poenostavljeno grafično predstavitev prostorskih značilnosti posega in njegove umeščenosti v okolje.

(3) V povzetku se opišejo tudi poglavitni elementi programa spremljanja učinkov posega ter omilitvenih ali izravnalnih ukrepov in njihova razlaga glede na dejavnike iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.

18. člen

Sklepni del poročila vsebuje vire podatkov in informacij, ki so bili uporabljeni za pripravo poročila, oceni pa se tudi razpoložljivost, kakovost, časovna ažurnost in popolnost podatkov. Opozoriti je treba na možne pomanjkljivosti poročila ali kakršne koli tehnične ali druge težave pri njegovi pripravi, ki bi lahko vplivale na presojo vplivov posega na okolje.

19. člen

(1) Sklepni del poročila vsebuje grafični prikaz obstoječega stanja okolja na ožjem območju posega in prostorskih značilnosti posega. Grafično mora biti prikazano tudi območje iz 15. člena te uredbe.

(2) Grafični prikaz iz prejšnjega odstavka se izdela na karti v merilu, v katerem je pripravljena projektna dokumentacija za poseg, oziroma v merilu, ki omogoča ustrezno predstavitev posega in okolja, v katerega se poseg umešča.

20. člen

(1) Poročilo mora biti predloženo v pisni in elektronski obliki.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poročilo lahko predloženo v elektronski obliki, če nosilec posega, oseba, ki je pri nosilcu posega odgovorna za izvedbo posega, vodja izdelave poročila in osebe, ki sodelujejo pri poročilu iz prvega odstavka 4. člena te uredbe, podpišejo poročilo z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

21. člen

Podatki o nameravanem posegu, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov in pravico intelektualne lastnine, tajni ali predstavljajo poslovno skrivnost, morajo biti posebej označeni v skladu s predpisi.

22. člen

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se poročilo, izdelano skladno z navodilom iz prejšnjega odstavka, upošteva v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, če se je postopek začel pred uveljavitvijo te uredbe ali v devetdesetih dneh po njej.

23. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.