Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

1. člen

Ta pravilnik določa smer izobrazbe, ki jo morajo ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev imeti strokovni delavci za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

2. člen

V tem pravilniku je kot smer izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program izpopolnjevanja.

3. člen

S tem pravilnikom se določajo tudi predmeti, pri katerih se za strokovne delavce zagotavljajo programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.

Predmeti in programi iz prvega odstavka tega člena so navedeni v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

Strokovni delavci se nadalje izobražujejo in usposabljajo v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Uradni list RS, št. 64/04, 83/05).

4. člen

Če je v tem pravilniku pri posameznih predmetih naveden dvopredmetni študijski program, je ta ustrezen ne glede na to, na katerem mestu je predmet naveden.

Če v tem pravilniku pri posameznih predmetih ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

5. člen

1. Učitelji

1.1. Učitelji skupnih predmetov

1.1.1. Slovenščina

Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj slovenščine v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program slovenščine.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine, lahko poučuje slovenščino tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine v tretjem obdobju,

lahko poučuje slovenščino tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.2. Angleščina

Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz angleščine.

Učitelj angleščine je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program angleščine.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje angleščine ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje angleščine v tretjem obdobju,

lahko poučuje angleščino tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.3. Nemščina

Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz nemščine.

Učitelj nemščine je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program nemščine.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje nemščine ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje nemščine v tretjem obdobju,

lahko poučuje nemščino tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.4. Likovna vzgoja

Učitelj likovne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj likovne vzgoje v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program likovne pedagogike, kiparstva ali slikarstva.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovne vzgoje, lahko poučuje likovno vzgojo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovne vzgoje ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovne vzgoje v tretjem obdobju,

lahko poučuje likovno vzgojo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.5. Glasbena vzgoja

Učitelj glasbene vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj glasbene vzgoje v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje glasbene vzgoje, lahko poučuje glasbeno vzgojo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje glasbene vzgoje ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje glasbene vzgoje v tretjem obdobju,

lahko poučuje glasbeno vzgojo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.6. Matematika

Učitelj matematike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj matematike v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program matematike.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike, lahko poučuje matematiko tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike v tretjem obdobju,

lahko poučuje matematiko tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.7. Tehnika in tehnologija

Učitelj tehnike in tehnologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj tehnike in tehnologije v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz tehnike ali proizvodno-tehnične vzgoje ali univerzitetni študijski program iz elektrotehnike, strojništva ali lesarstva.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje tehnične vzgoje, lahko poučuje tehniko in tehnologijo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje tehnične vzgoje ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje tehnike in tehnologije v tretjem obdobju,

lahko poučuje tehniko in tehnologijo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.8. Gospodinjstvo

Učitelj gospodinjstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj gospodinjstva v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program gospodinjstva.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje gospodinjstva, lahko poučuje gospodinjstvo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje gospodinjstva ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje gospodinjstva v šestem razredu,

lahko poučuje gospodinjstvo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.9. Naravoslovje

Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj naravoslovja v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program biologije, kemije ali fizike.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje spoznavanja narave, lahko poučuje tudi naravoslovje v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje biologije, kemije ali fizike ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje biologije, kemije ali fizike v tretjem obdobju,

lahko poučuje naravoslovje tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.10. Spoznavanje okolja

Učitelj spoznavanja okolja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje spoznavanja narave in družbe, lahko poučuje tudi spoznavanje okolja v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.11. Družboslovje

Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj družboslovja v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program geografije, zgodovine, filozofije ali sociologije ali dvopredmetni univerzitetni študijski program politologije ali teologije.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje spoznavanja družbe lahko poučuje tudi družboslovje v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.1.12. Športna vzgoja

Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj športne vzgoje v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program športne vzgoje.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje športne vzgoje, lahko poučuje športno vzgojo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje športne vzgoje ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje športne vzgoje v tretjem obdobju,

lahko poučuje športno vzgojo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

Učitelj predmeta gledališki klub je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.2. Učitelji izbirnih predmetov

SLOVENŠČINA 1.2.1. Gledališki klub

Učitelj predmeta gledališki klub je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, filmske in televizijske režije ali primerjalne književnosti in literarne teorije.

PLESNE DEJAVNOSTI 1.2.2. Ples

1.2.3. Ljudski plesi

1.2.4. Družabni plesi

Učitelj predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko, kdor

– ima končan izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja ples ali izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer in je solist opernega baleta ter ima najmanj pet let plesne prakse,

– ima končan izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja ples ali izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer in je solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj deset let plesne prakse,

– ima najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo in izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa ter ima najmanj pet let prakse iz sodobnega plesa.

OBDELAVA GRADIV 1.2.5. Les

1.2.6. Umetne snovi

1.2.7. Kovine

Učitelj predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko tudi, kdor

– izpolnjuje pogoje za učitelja v prvem ali drugem obdobju devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,

– izpolnjuje pogoje za učitelja športne vzgoje v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom,

– je končal univerzitetni študijski program dramske igre in umetniške besede.

Učitelj predmetov les, umetne snovi in kovine je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

RAČUNALNIŠTVO 1.2.8. Računalništvo

Učitelj predmeta računalništvo je lahko, kdor

– je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike ali računalništva ali matematike – smer računalništvo z matematiko ali organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov),

– izpolnjuje pogoje za učitelja informatike v izobraževalnih programih gimnazije.

Učitelj predmeta računalništvo je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

PREHRANA 1.2.11. Prehrana in načini prehranjevanja

Učitelj predmeta prehrana in načini prehranjevanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

KMETIJSTVO 1.2.12. Kmetijska dela

1.2.13. Sodobno kmetijstvo

Učitelj predmetov kmetijska dela in sodobno kmetijstvo je lahko, kdor

– je končal univerzitetni študijski program geografije, biologije, kmetijstva – agronomije ali kmetijstva,

– izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

1.3. Drugi učitelj v prvem razredu

Drugi učitelj v prvem razredu je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v

– osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za učitelja v prvem razredu ali

– devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok,

je lahko drugi učitelj tudi v prvem razredu prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.4. Učitelji specialno pedagoških dejavnosti

1.4.1. Računalniško opismenjevanje

Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja

– informatike v izobraževalnih programih gimnazije,

– v izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

1.4.2. Socialno učenje

Učitelj socialnega učenja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).

Učitelj socialnih veščin je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program psihologije, pedagogike (smer – pedagogika), socialne pedagogike ali socialnega dela ali visokošolski študijski program socialnega dela.

1.5. Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja

Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor

– izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom,

– izpolnjuje pogoje za svetovalnega delavca v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, je lahko učitelj v oddelku podaljšanega bivanja tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

2. Svetovalni delavci

2.1. Psiholog

Svetovalni delavec – psiholog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program psihologije.

2.2. Pedagog

Svetovalni delavec – pedagog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program pedagogike (smer – pedagogika).

2.3. Socialni delavec

Svetovalni delavec – socialni delavec je lahko, kdor je končal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program socialnega dela.

2.4. Socialni pedagog

Svetovalni delavec – socialni pedagog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program socialne pedagogike.

2.5. Defektolog

Svetovalni delavec – defektolog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom ali drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu in je izpolnjeval pogoje za svetovalnega delavca, je lahko svetovalni delavec tudi v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

3. Knjižničar

Knjižničar je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program bibliotekarstva.

Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.

Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za knjižničarja, je lahko knjižničar tudi v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

4. Organizator šolske prehrane

Organizator šolske prehrane je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gospodinjstva ali živilske tehnologije.

5. Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti

Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je lahko, kdor

– je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike ali računalništva ali matematike – smer računalništvo z matematiko ali organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov),

– izpolnjuje pogoje za učitelja informatike v izobraževalnih programih gimnazije.

Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.

6. člen

Ne glede na določbe tega pravilnika je ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti z ustrezne smeri.

7. člen

Strokovni delavci, ki nimajo opravljenih s tem pravilnikom predpisanih študijskih programov izpopolnjevanja, jih morajo opraviti v petih letih od uveljavitve tega pravilnika.

8. člen

Učitelji morajo imeti ustrezno specialno pedagoško izobrazbo, predpisano z zakonom.

9. člen

Z uveljavitvijo tega pravilnika se za strokovne delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, preneha uporabljati Pravilnik o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje (Uradni list SRS, št. 10/78, 71/94).

10. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 011-03-76/2004

Ljubljana, dne 5. januarja 2006

EVA 2005-3311-0085

dr. Milan Zver l.r. Minister za šolstvo in šport

PRILOGA K PRAVILNIKU O SMERI IN STOPNJI IZOBRAZBE UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV V IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM

Zap. Predmet Udeleženci programa Program profesionalnega usposabljanja 1.1.1. slovenščina učitelji slovenščine s končanim univerzitetnim

študijskim programom defektologije program iz slovenščine 1.1.4. likovna vzgoja učitelji likovne vzgoje s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz likovne vzgoje 1.1.5. glasbena vzgoja učitelji glasbene vzgoje s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz glasbene vzgoje 1.1.6. matematika učitelji matematike s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz matematike 1.1.7. tehnika in tehnologija učitelji tehnike in tehnologije program iz tehnike in tehnologije 1.1.7. tehnika in tehnologija učitelji tehnike in tehnologije s končanim

univerzitetnim študijskim programom elektrotehnike, strojništva ali lesarstva program iz specialne didaktike

tehnike in tehnologije 1.1.8. gospodinjstvo učitelji gospodinjstva s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz gospodinjstva 1.1.9. naravoslovje učitelji naravoslovja s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz naravoslovja 1.1.10. spoznavanje okolja učitelji spoznavanja okolja s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz spoznavanja okolja 1.1.11. družboslovje učitelji družboslovja s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz družboslovja 1.1.12. športna vzgoja učitelji športne vzgoje s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program iz športne vzgoje 1.2.1. slovenščina – gledališki klub učitelji predmeta gledališki klub program iz slovenščine 1.2.2 plesne dejavnosti – ples učitelji predmeta ples program iz plesne dejavnosti 1.2.3 plesne dejavnosti – ljudski plesi učitelji predmeta ljudski plesi program iz plesne dejavnosti 1.2.4 plesne dejavnosti – družabni plesi učitelji predmeta družabni plesi program iz plesne dejavnosti 1.2.5. obdelava gradiv – les učitelji predmeta les program iz obdelave gradiv – les 1.2.6. obdelava gradiv – umetne snovi učitelji predmeta umetne snovi program iz obdelave gradiv – umetne snovi 1.2.7 obdelava gradiv – kovine učitelji predmeta kovine program iz obdelave gradiv – kovine 1.2.8. računalništvo učitelji predmeta računalništvo program iz računalništva 1.2.9. prehrana – prehrana in načini prehranjevanja učitelji predmeta prehrana in načini prehranjevanja program iz prehrane – prehrana in načini prehranjevanja 1.2.10. kmetijstvo – kmetijska dela učitelji predmeta kmetijska dela program iz kmetijstva 1.2.11.

kmetijstvo – sodobno kmetijstvo učitelji predmeta sodobno kmetijstvo program iz kmetijstva 1.3. drugi učitelj v prvem razredu drugi učitelji v prvem razredu s končanim univerzitetnim študijskim programom defektologije program za druge učitelje v prvem razredu 5. računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti računalnikarji – organizatorji informacijskih dejavnosti program za računalnikarje – organizatorje informacijskih dejavnosti