Pravilnik o splošnih in posebnih ukrepih pri kužnem arteritisu kopitarjev (Arteritis equi)

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa splošne in posebne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužnega arteritisa kopitarjev – Arteritis equi (v nadaljnjem besedilu: bolezen).

2. člen

(klinični znaki)

(1) Klinični znaki za bolezen so navedeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Na bolezen se posumi, če so podani klinični znaki iz prejšnjega odstavka, pri žrebcih pa tudi na podlagi prisotnosti specifičnih protiteles.

3. člen

(stroški)

Stroški diagnostičnih preiskav bremenijo imetnika živali, če ni s pravilnikom, ki ureja izvajanje sistematičnega spremljanja stanja kužnih bolezni in cepljenj živali v posameznem letu, določeno drugače.

II. SPLOŠNI UKREPI

4. člen

(sum bolezni)

(1) Imetnik živali mora takoj sporočiti veterinarski organizaciji vsak sum bolezni in do prihoda veterinarja zavarovati ter preprečiti drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali.

(2) V primeru suma, da se je bolezen pojavila, jo je veterinarska organizacija dolžna klinično in laboratorijsko potrditi ali pa sum ovreči.

5. člen

(ukrepi veterinarske organizacije in veterinarja)

(1) Veterinarska organizacija mora ob sumu bolezni

1. poslati v preiskavo trupla poginulih in abortiranih živali, brise očesne in nosne sluznice ali krvne vzorce sumljivih živali;

2. serološko pozitivnim žrebcem odvzeti najmanj dva ejakulata in ju poslati v preiskavo. Ejakulata se lahko odvzameta isti ali naslednji dan oziroma v nekaj zaporednih dneh;

3. opraviti epizootiološko poizvedovanje;

4. zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.

(2) Veterinar mora ob sumu bolezni imetniku živali pisno odrediti naslednje ukrepe

1. prepoved ali omejitev gibanja in odtujitve kopitarjev;

2. prepoved razmnoževanja kopitarjev;

3. prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za kopitarje;

4. zagotavljanje in vzdrževanje higienskih razmer v objektih.

(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko veterinar določi tudi za druga gospodarstva, za katera se sumi, da so okužena.

(4) Ukrepi iz tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

6. člen

(odvzem vzorcev, laboratorijski testi in metode)

Način odvzema vzorcev, pošiljanje materiala na diagnostične preiskave, laboratorijski testi in metode za preiskave so določeni v pravilniku, ki ureja kužne bolezni živali.

7. člen

(potrditev bolezni)

(1) Šteje se, da je bolezen potrjena, če so izvidi laboratorijskih preiskav pozitivni, v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.

(2) Pri žrebcih je bolezen potrjena, kadar se v krvi ugotovijo specifična protitelesa proti virusu povzročitelja bolezni, v semenu žrebcev pa se dokaže prisotnost virusa.

(3) Vsak žrebec v odobrenem osemenjevalnem središču ali v naravnem pripustu mora biti vsaj enkrat letno na začetku plemenilne sezone pregledan na bolezen, in sicer s serum nevtralizacijskim testom iz krvi ali s testom izolacije virusa iz ejakulata. Če je serološki test pozitiven, je treba opraviti še test izolacije virusa.

(4) Žrebca, pri katerem se v semenu ugotovi prisotnost virusa, je treba takoj izločiti iz programa razmnoževanja.

(5) Pri kobilah, ki so kazale klinične znake bolezni in ni bilo mogoče izolirati povzročitelja, je potrebno opraviti dve serološki preiskavi v razmaku najmanj 14 dni. Kobilam, pri katerih se ugotovi porast protiteles, se prepove pripust, dokler se nivo protiteles ne ustali ali pade. Preiskave se opravljajo v najmanj 14 dnevnih intervalih.

III. POSEBNI UKREPI

8. člen

(ukrepi uradnega veterinarja)

(1) Za sanacijo okužene reje uradni veterinar po potrditvi bolezni na okuženem gospodarstvu izvede popis vseh kopitarjev in pisno odredi imetniku živali naslednje ukrepe

1. serološki pregled vseh kopitarjev;

2. neškodljivo uničenje abortiranih plodov ter plodovih ovojnic;

3. za obolele žrebcem prepoved razmnoževanja, njihovega registriranja kot izločevalce in vpisovanja v identifikacijski dokument (ID), oziroma odredi njihovo kastriranje;

4. serološko pozitivne plemenske žrebce je treba preiskati na prisotnost antigena v semenu; če je rezultat preiskave pozitiven, je treba tako žival izločiti iz vseh oblik razmnoževanja;

5. prepoved parjenja kobil, ki kažejo klinične znake bolezni na dan pripusta ali so kazale klinične znake bolezni v obdobju treh mesecev pred pripustom;

6. plemenski žrebec, ki je serološko pozitiven, lahko plemeni, če je bil dokazano redno cepljen proti bolezni po navodilu proizvajalca cepiva. Žrebec mora biti pred prvim cepljenjem serološko negativen, negativen izvid pa mora veterinarska organizacija še pred prvim cepljenjem vpisati v identifikacijski dokument (ID) živali;

7. oboleli kopitarji se lahko prevažajo z okuženega go­spodarstva le v primeru, ko gre za zakol;

8. dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

(2) Ukrepi iz 2., 3., 4., 5. in 7. točke prejšnjega odstavka morajo ostati v veljavi vsaj 28 dni potem, ko so bili ugotovljeni zadnji klinični znaki bolezni in so bili izvedeni vsi predpisani ukrepi ter opravljena končna dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija.

Priloga: Klinični znaki pri kužnem arteritisu kopitarjev

Pravilnik o splošnih in posebnih ukrepih pri kužnem arteritisu kopitarjev (Arteritis equi) (Uradni list RS, št. 75/05 ) vsebuje naslednje končne določbe

»IV. KONČNE DOLOČBE

9. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se glede ugotavljanja, preprečevanja in zatiranja konjskega arteritisa preneha uporabljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje konjskega arteritisa (Arteritis equi) in konjskega virusnega rinopneumonitisa (Rhinopneumonitis equi) (Uradni list RS, št. 82/99).

10. člen

(uveljavitev)

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o splošnih in posebnih ukrepih pri kužnem arteritisu kopitarjev (Arteritis equi) (Uradni list RS, št. 94/05 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.