Pravilnik o meroslovnih zahtevah za statične števce delovne električne energije točnostnih razredov 1 in 2

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati statični (elektronski) števci točnostnih razredov 1 in 2, ki seštevajo ter prikazujejo porabljeno delovno električno energijo izmeničnega toka v zaključenem tokokrogu (v nadaljnjem besedilu: števci).

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-3.

II. PODROČJA UPORABE

2. člen

Ta pravilnik se nanaša na števce, ki so namenjeni merjenju delovne električne energije, kot so

– enofazni in večfazni števci, ki so priključeni direktno v tokokrog;

– števci, ki so priključeni v tokokrog prek tokovnih merilnih transformatorjev;

– števci, ki so priključeni v tokokrog prek napetostnih in tokovnih merilnih transformatorjev;

– števci s polprimarnim prikazom, ki merijo električno energijo z upoštevanjem prestavnega razmerja tokovnega merilnega transformatorja;

– števci s primarnim prikazom, ki merijo električno energijo na primarni strani merilnih transformatorjev;

– večtarifni števci, ki merijo električno energijo z dvema ali več registri, ki v določenih časovnih obdobjih registrirajo porabljeno energijo v posameznem registru.

3. člen

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku, so navedeni v standardu SIST EN 61036.

III. MEROSLOVNE ZAHTEVE

4. člen

1. Pogoji delovanja

1.1 Območja

Za neposredno priključene

števce: od 0,05 Ib do Imax,

razmerje Imax/Ib

določi proizvajalec

Za števce s transformatorjem: od 0,01 In do Imax,

z Imax/In=1,2

1.2 Referenčni pogoji

Referenčna napetost, Un: določi proizvajalec

Referenčna frekvenca, fn: določi proizvajalec

Okoliška temperatura: 23 °C

1.3 Vplivni dejavniki

Temperaturno območje: –10 °C do 45 °C

ali določi proizvajalec s

širino območja, večjo

od 55 °C

Vlažnost: do 95% relativne

vlažnosti

Napetostno območje: 0,9 Un do 1,1 Un

Frekvenčno območje: 0,95 fn do 1,05 fn

Faktor moči: od cos fi = 0,5 ind. do

cos fi = 0,8 kap.

2. Največji dovoljeni pogreški

Največji dovoljeni pogreški so določeni pri referenčnih pogojih iz točke 1.2.

2.1 Pri referenčnih pogojih

Največji dovoljeni pogreški števca pri simetrični in nesimetrični obremenitvi ne smejo preseči vrednosti, ki so navedene v standardu SIST EN 61036.

2.2 Učinek vplivnih dejavnikov

Največji dodatno dovoljeni pogrešek zaradi vplivnih dejavnikov ne sme preseči vrednosti, ki so navedene v standardu SIST EN 61036.

Z upoštevanjem vpliva vlažnosti morajo pogreški ostati znotraj dovoljenih mej.

3. Učinek motenj

3.1 Elektromagnetne motnje

– izpad napetosti in kratke

prekinitve: 100% za polperiodo,

50% za periodo

– zaporedje hitrih impulzov: 2 kV na napetostnih in

tokovnih krogih v

delovanju

1 kV na pomožnih krogih

v delovanju

4 kV na napetostnih in

tokovnih krogih (tokovni

krogi odprti)

– elektrostatične praznitve: 8 kV za kontaktne

praznitve

– elektromagnetna polja: 80 MHz do 1000 Mhz

10 V/m

Pri preskusih na števcu, s katerimi se ugotavlja vpliv zgoraj omenjenih motenj, spremembe kazanja ne smejo biti večje od x kWh.

x = 10–6 × m × Un × I max

(m = število merilnih elementov)

Pogrešek po izvedbi preskusov za ugotavljanje vplivov motenj ne sme biti večji od 2% za razred 1 in 3% za razred 2.

3.2 Druge motnje

Največji dodatno dovoljeni pogrešek zaradi vpliva drugih motenj ne sme preseči vrednosti, ki so navedene v standardu SIST EN 61036.

IV. TEHNIČNE ZAHTEVE

5. člen

1. Zapisi merjenih vrednosti morajo biti prikazani tako, da je mogoče enoumno in natančno odčitati stanje porabljene električne energije. Zapisi so lahko izvedeni z elektromehanskim številčnikom ali elektronskim prikazom.

2. Pri elektronskem prikazu v primeru napake oziroma prekinitve električnega dovoda ne sme biti minimalni zadrževalni čas minljivega spomina krajši od štirih mesecev. Odčitavanje števca mora biti omogočeno celoten zadrževalni čas.

3. Pri elektromehanskem številčniku njegov pretočni čas ne sme biti manjši od 1500 ur pri Imax.

4. Dodatno vgrajene elektronske naprave in/ali impulzni dajalnik ne smejo drugim priključenim števcem ali motnjam, ki delujejo nanje, omogočati, da nedopustno vplivajo na meroslovne funkcije števca in njegove merilne zapise.

5. Števec mora imeti vgrajeno napravo za preskus delovanja z ustreznimi napravami za preskušanje in možnost priključka s prednje strani.

6. V času prekinjenega tokokroga lahko števec prikaže skupno porabljeno energijo, ki je manjša od ene petine največjega dopustnega pogreška iz druge točke 4. člena tega pravilnika.

7. Večtarifni števec mora imeti indikator, ki kaže, kateri register registrira energijo v danem trenutku.

8. Pri enosmernem merjenju pretoka energije mora imeti števec vgrajeno napravo za preprečitev zapisovanja pretakanja energije v nasprotni smeri.

9. Skupne vrednosti prikazane energije na števcu ne sme biti mogoče postaviti na nič.

10. Števec ima lahko vgrajeno napravo za predplačilni sistem. Napaka pri ceni je lahko manjša od cene, ki ustreza enemu razdelku območja skale merjene energije pri nižji tarifi. Ostanek vsote mora biti prikazan na zaslonu.

11. Na vidnem mestu mora biti naveden faktor prenosnega razmerja pri števcih, ki so izvedeni za priključitev prek merilnih transformatorjev.

12. Številke, prek katerih se pri elektromehanskem številčniku odčita stanje porabljene energije, morajo biti enakomerno razdeljene po obodu koluta številčnika.

Kolut najmanjše merilne vrednosti, ki je v stalnem ujemu z napravo za pogon številčnika, mora biti na obodu praviloma razdeljen in oštevilčen na deset enakih delitev, pri čemer je vsaka delitev še dodatno razdeljena na deset enakih delov. Številčnik ima lahko tudi drugačno razdelitev, vendar mora zagotoviti enake točnosti odčitavanja. Decimalna mesta številčnika morajo biti ločena z vejico in označena z barvo, ki je drugačna od barve, s katero so označena cela mesta številčnika.

Vsak številčni element elektronskega zaslona mora biti sposoben prikazati vsa števila od nič do devet.

14. Števec mora biti izdelan tako, da je mogoče pokrov okrova in pokrov priključnice označiti z oznakami oziroma zaščititi s plombami neodvisno enega od drugega.

15. Deli števca, ki so dostopni tudi po plombiranju pokrova števca, morajo biti nameščeni tako, da na kazanje števca ni mogoče vplivati, ne da bi se poškodovala plomba.

V. NAPISI IN OZNAKE

6. člen

Napisi in oznake morajo biti v slovenskem jeziku.

Števec mora imeti na vidnem mestu napisno ploščo (čelno ploščo), na kateri so navedeni podatki, oznake in simboli, ki morajo pri normalnih delovnih pogojih ostati trajni in lahko čitljivi.

Na napisni ploščici morajo biti naslednji podatki

– merska enota, ki se označi v osnovni enoti za energijo (Wh) ali z dekadnim množilnikom osnovne enote (kWh, Mwh ...),

– oznaka vrste števca, npr. “enofazni števec”, “trifazni števec”, “trifazni transformatorski števec”,

– ime proizvajalca ali njegova blagovna znamka,

– uradna oznaka odobritve tipa merila,

– oznaka tipa števca,

– serijska številka števca in leto izdelave,

– referenčna napetost,

– tokovna obremenitev števca

a) pri števcih za direktno priključitev morata biti podana temeljni in najvišji tok,

b) pri števcih za indirektno priključitev mora biti podan sekundarni tok tokovnega transformatorja, na katerega se števec lahko priključi,

– referenčna frekvenca v Hz,

– točnostni razred,

– konstanta števca v Wh/imp oziroma imp/W ali dekadnemu množilniku osnovne enote,

– referenčna temperatura, če je ta različna od 23 °C,

– oznaka dvojne izolacije, če števec izpolnjuje pogoje za dvojno izolacijo,

– vrednost kvanta energije pri števcih z impulznim dajalnikom, npr. x Wh/imp ali x imp/Wh,

– napis oziroma oznaka, s katero se opredeli preprečitev protitečne registracije pri števcih, pri katerih ni dovoljeno protitečno registriranje.

7. člen

Na števcu morajo biti tudi naslednji podatki

– priključna shema ali številka priključne sheme,

– označene morajo biti vse priključne sponke na priključnici po standardni ali priloženi vezalni shemi.

Transformatorski števec mora imeti posebno napisno ploščico, na katero je pozneje mogoče vpisati podatke o merilnih transformatorjih.

8. člen

Števci, pri katerih dodatna naprava ni priključena na enako napetost kot števec, morajo imeti označeno referenčno napetost dodatne naprave.

9. člen

Vsak števec mora biti opremljen z vezalno shemo, ki določa vezavo zunanjih vodnikov z električnimi tokokrogi števca, po potrebi pa tudi notranjo vezavo števca z dodatnimi tokokrogi in tarifnimi napravami.

Vezalna shema mora biti na napisni ploščici števca ali pa na notranji strani pokrova priključnice.

Vezalna shema mora biti natisnjena tako, da ostane pri normalnih pogojih delovanja števca trajno vidna.

VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

10. člen

Preskus tipa merila se izvede na podlagi dokumentacije, ki jo mora proizvajalec ali njegov predstavnik priložiti zahtevi za odobritev tipa merila in mora vsebovati

1. splošno in drugo dokumentacijo, določeno z drugimi meroslovnimi predpisi, ki omogoča ugotovitev skladnosti tipa merila z zahtevami tega pravilnika.

2. navodila za uporabo v slovenskem jeziku, ki morajo vključevati tudi

– splošne informacije in opis dodatnih naprav, ki so števcu dograjene,

– opis in delovanje programske opreme, če je števec opremljen z mikroprocesorjem.

11. člen

Pregled števca vsebuje tudi preveritev proizvajalčevih pisnih navodil za uporabo, da se ugotovi, ali so pravilni postopki jasno navedeni, zlasti tisti iz 6. člena.

12. člen

Postopki za ugotavljanje skladnosti števca z zahtevami tega pravilnika so opisani v standardu SIST EN 61036 in pripadajočih dodatkih.

13. člen

Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega merila, s katerim se ugotovi skladnost z odobrenim tipom.

Prva overitev se izvede s pomočjo ustreznih sredstev za preskušanje ter s preskusi, ki so opisani v standardu SIST EN 61036, in sicer v takem obsegu, da se ugotovi skladnost z zahtevami tega pravilnika najmanj iz točke 2.1 četrtega člena in preskusa konstante števca.

14. člen

Dovoljeni največji dopustni pogrešek pri rednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi. Redne overitve se izvedejo z enakimi sredstvi za preskušanje in preskusi kot pri prvi overitvi.

15. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 009-1/98

Ljubljana, dne 16. februarja 1998.

Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček l. r.