Pravilnik o meroslovnih zahtevah za statične števce jalove električne energije točnostnih razredov 2 in 3

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati statični (elektronski) števci točnostnih razredov 2 in 3, ki seštevajo ter prikazujejo porabljeno jalovo električno energijo izmeničnega toka v zaključenem tokokrogu (v nadaljnjem besedilu: števci).

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP 6.

II. PODROČJE UPORABE

2. člen

Ta pravilnik se nanaša na števce, ki so namenjeni merjenju jalove električne energije, kot so

- enofazni in večfazni števci, ki so priključeni direktno v tokokrog;

- števci, ki so priključeni v tokokrog preko tokovnih merilnih transformatorjev;

- števci, ki so priključeni v tokokrog preko napetostnih in tokovnih merilnih transformatorjev;

- števci s polprimarnim prikazom, ki merijo električno energijo z upoštevanjem prestavnega razmerja tokovnega merilnega transformatorja;

- števci s primarnim prikazom, ki merijo električno energijo na primarni strani merilnih transformatorjev;

- večtarifni števci, ki merijo električno energijo z dvema ali več registri, ki v določenih časovnih obdobjih registrirajo porabljeno energijo v posameznem registru.

3. člen

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku, so navedeni v standardu SIST EN 62053-23.

III. MEROSLOVNE ZAHTEVE

4. člen

1. Pogoji delovanja

1.1 Območja

Za neposredno priključene števce: od 0.05 Ib do Imax, razmerje Imax/Ib določi proizvajalec.

Za števce s transformatorjem: od 0.02 In do Imax, z Imax/In =1,2.

1.2 Referenčni pogoji

Tabela 1: Referenčna napetost, Un

določi proizvajalec

Referenčna frekvenca, fn

določi proizvajalec

Okoliška temperatura

23 ºC

1.3 Vplivni dejavniki

Tabela 2: Temperaturno območje

–10 ºC do 45 ºC,

ali določi proizvajalec s širino območja,

večjo od 55 ºC

Vlažnost

do 95% relativne vlažnosti

Napetostno območje

0,9 Un do 1,1 Un

Frekvenčno območje

0,98% fn do 1,02 % fn

Faktor moči

od sin fi = 0,5 do sin fi =1

(induktivno ali kapacitivno)

2. Največji dopustni pogreški

Največji dopustni pogreški so določeni pri referenčnih pogojih iz točke 1.2

2.1 Pri referenčnih pogojih

Največji dopustni pogreški števca pri simetrični in nesimetrični obremenitvi ne smejo preseči vrednosti, ki so navedene v standardu SIST EN 62053-23.

2.2 Učinek vplivnih dejavnikov

Največji dodatno dopustni pogrešek zaradi vplivnih dejavnikov ne sme preseči vrednosti, ki so navedene v standardu SIST EN 62053-23.

Z upoštevanjem vpliva vlažnosti morajo pogreški ostati znotraj dopustnih mej.

3. Učinek motenj

3.1 Elektromagnetne motnje

Tabela 3: - izpad napetosti in kratke prekinitve

100% za polperiodo, 50% za periodo

- zaporedje hitrih impulzov

2 kV na napetostnih in tokovnih krogih

v delovanju

1 kV na pomožnih krogih v delovanju

4 kV na napetostnih in tokovnih krogih

(tokovni krogi odprti)

- elektrostatične praznitve

8 kV za kontaktne praznitve

- elektromagnetna polja

80 MHz do 1000 MHz: 10 V/m

Pri preizkusih na števcu, s katerimi se ugotavlja vpliv zgoraj omenjenih motenj, spremembe kazanja ne smejo biti večje od x kvahr.

Slika 1

(m = število merilnih elementov)

Pogrešek med izvedbo preskusov za ugotavljanje vplivov motenj ne sme biti večji od 3% za razred 2 in 4% za razred 3.

3.2 Druge motnje

Največji dodatno dopustni pogrešek zaradi vpliva drugih motenj ne sme preseči vrednosti, ki so navedene v standardu SIST EN 62053-23.

IV. TEHNIČNE ZAHTEVE

5. člen

1. Zapisi merjenih vrednosti morajo biti prikazani tako, da je mogoče enoumno in natančno odčitati stanje porabljene električne energije. Zapisi so lahko izvedeni z elektromehanskim številčnikom ali elektronskim prikazom.

2. Pri elektronskem prikazu v primeru napake oziroma prekinitve električnega dovoda ne sme biti minimalni zadrževalni čas minljivega spomina krajši od štirih mesecev. Odčitavanje števca mora biti omogočeno celoten zadrževalni čas.

3. Pri elektromehanskem številčniku njegov pretočni čas ne sme biti manjši od 1500 ur pri Imax, referenčni napetosti in sin fi =1.

4. Dodatno vgrajene elektronske naprave in/ali impulzni dajalnik ne smejo drugim priključenim števcem ali motnjam, ki delujejo nanje, omogočati, da nedopustno vplivajo na meroslovne funkcije števca in njegove merilne zapise.

5. Števec mora imeti vgrajeno napravo za preskus delovanja z ustreznimi napravami za preskušanje in možnost priključka s prednje strani.

6. V času prekinjenega tokokroga lahko števec prikaže skupno porabljeno energijo, ki je manjša od ene petine največjega dopustnega pogreška iz 2. točke 4. člena tega pravilnika.

7. Večtarifni števec mora imeti indikator, ki kaže, kateri register registrira energijo v danem trenutku.

8. Pri enosmernem merjenju pretoka energije mora imeti števec vgrajeno napravo za preprečitev zapisovanja pretakanja energije v nasprotni smeri.

9. Skupne vrednosti prikazane energije na števcu ne sme biti mogoče postaviti na nič.

10. Števec ima lahko vgrajeno napravo za predplačilni sistem. Napaka pri ceni je lahko manjša od cene, ki ustreza enemu razdelku območja skale merjene energije pri nižji tarifi. Ostanek vsote mora biti prikazan na zaslonu.

11. Na vidnem mestu mora biti naveden faktor prenosnega razmerja pri števcih, ki so izvedeni za priključek prek merilnih transformatorjev.

12. Številke, prek katerih se pri elektromehanskem številčniku odčita stanje porabljene energije, morajo biti enakomerno razdeljene po obodu koluta številčnika. Kolut najmanjše merilne vrednosti, ki je v stalnem ujemu z napravo za pogon številčnika, mora biti na obodu praviloma razdeljen na deset enakih delitev, pri čemer je vsaka delitev še dodatno razdeljena na deset enakih delov. Številčnik ima lahko tudi drugačno razdelitev, vendar mora zagotoviti enake točnosti odčitavanja. Decimalna mesta številčnika morajo biti ločena z vejico in ozanačena z barvo, ki je drugačna od barve, s katero so označena cela mesta številčnika.

13. Vsak številčni element elektronskega zaslona mora biti sposoben prikazati vsa števila od nič do devet.

14. Števec mora biti izdelan tako, da je mogoče pokrov okrova in pokrov priključnice označiti z oznakami oziroma zaščititi s plombami neodvisno enega od drugega.

15. Deli števca, ki so dostopni tudi po plombiranju pokrova števca, morajo biti nameščeni tako, da na kazanje števca ni mogoče vplivati, ne da bi se poškodovala plomba.

V. NAPISI IN OZNAKE

6. člen

Napisi in oznake morajo biti v slovenskem jeziku.

Števec mora imeti na vidnem mestu napisno ploščico (čelno ploščo), na kateri so navedeni podatki, oznake in simboli, ki morajo pri normalnih delovnih pogojih ostati trajni in lahko čitljivi.

Na napisni ploščici morajo biti naslednji podatki

- merska enota, ki se označi v osnovni enoti za energijo (varh) ali z dekadnim množilnikom osnovne enote (kvarh, Mvarh. . .),

- oznaka vrste števca, npr. “enofazni števec”, “trifazni števec”, “trifazni transformatorski števec”,

- ime proizvajalca in njegova blagovna znamka,

- uradna oznaka odobritve tipa merila,

- oznaka tipa števca,

- serijska številka števca in leto izdelave,

- referenčna napetost,

- tokovna obremenitev števca

a) pri števcih za direktno priključitev morata biti podana temeljni in najvišji tok,

b) pri števcih za indirektno priključitev mora biti podan sekundarni tok tokovnega transformatorja, na katerega se števec lahko priključi,

- referenčna frekvenca v Hz,

- točnostni razred,

- konstanta števca v varh/imp oziroma imp/varh ali dekadnemu množilniku osnovne enote,

- referenčna temperatura, če je ta različna od 23 ºC,

- oznaka dvojne izolacije, če števec izpolnjuje pogoje za dvojno izolacijo,

- vrednost kvanta energije pri števcih z impulznim dajalnikom, npr. x varh/imp ali x imp/varh,

- napis oziroma oznaka, s katero se opredeli preprečitev protitečne registracije pri števcih, pri katerih ni dovoljeno protitečno registriranje.

7. člen

Na števcu morajo biti tudi naslednji podatki

- priključna shema ali številka priključne sheme,

- označene morajo biti vse priključne sponke na priključnici po standardni ali priloženi vezalni shemi.

Transformatorski števec mora imeti posebno napisno ploščico, na katero je pozneje mogoče vpisati podatke o merilnih transformatorjih.

8. člen

Števci, pri katerih dodatna naprava ni priključena na enako napetost kot števec, morajo imeti označeno referenčno napetost dodatne naprave.

9. člen

Vsak števec mora biti opremljen z vezalno shemo, ki določa vezavo zunanjih vodnikov z električnimi tokokrogi števca, po potrebi pa tudi notranjo vezavo števca z dodatnimi tokokrogi in tarifnimi napravami. Vezalna shema mora biti na napisni ploščici števca ali na notranji strani pokrova priključnice.

Vezalna shema mora biti natisnjena tako, da ostane pri normalnih pogojih delovanja trajno vidna.

VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

10. člen

Preskus tipa števca se izvede na podlagi dokumentacije, ki jo mora proizvajalec ali njegov predstavnik priložiti zahtevi za odobritev tipa in mora vsebovati

1. splošno in drugo dokumentacijo, določeno z drugimi meroslovnimi predpisi, ki omogoča ugotovitev skladnosti tipa števca z zahtevami tega pravilnika.

2. navodila za uporabo v slovenskem jeziku, ki morajo vključevati tudi

- splošne imformacije in opis dodatnih naprav, ki so števcu dograjene,

- opis in delovanje programske opreme, če je števec opremljen z mikroprocesorjem.

11. člen

Pregled števca vsebuje tudi preveritev proizvajalčevih pisnih navodil za uporabo, da se ugotovi, ali so pravilni postopki jasno navedeni, zlasti tisti iz 6. člena.

12. člen

Postopki za preskus tipa števca z zahtevami tega pravilnika so opisani v standardu SIST EN 62053-23 in pripadajočih dodatkih. Programska oprema števca mora biti skladna z zahtevami vodila WELMEC 7.2, razred tveganja C za P in U tip števcev, ki je v angleškem jeziku dosegljivo na spletnih straneh WELMEC.

13. člen

Prva, redna in izredna overitev se izvedejo skladno z zahtevami iz 1. do 3., 8. do 39. in 41. člena Pravilnika o overitvah števcev električne energije (Uradni list RS, št. 18/13).

14. člen

(črtan)

15. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.