Pravilnik o pripravništvu v pravosodnih organih

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja trajanje pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih.

2. člen

(pripravnik)

(1) Pripravnik v skladu s tem pravilnikom je oseba, ki nima ustreznih predpisanih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič sklene pogodbo o zaposlitvi, ustrezno ravni njene strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.

(2) Za pripravnika v skladu s tem pravilnikom se šteje tudi oseba, ki sklene delovno razmerje in se usposablja za samostojno opravljanje dela, če je bila predhodno že zaposlena in še ni končala pripravniške dobe ali si ni pridobila dovolj ustreznih delovnih izkušenj za zasedbo delovnega mesta, ustreznega ravni njene izobrazbe.

3. člen

(trajanje pripravništva za uradniško delovno mesto)

Pripravniška doba za zasedbo uradniškega delovnega mesta, ki se opravlja v nazivu, za katero je predpisana raven izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. ali 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, traja devet mesecev, za druga uradniška delovna mesta pa osem mesecev.

4. člen

(trajanje pripravništva za strokovno-tehnično delovno mesto)

Pripravniška doba za zasedbo strokovno-tehničnega delovnega mesta, za katerega se zahteva raven izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. ali 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, traja osem mesecev. Pripravniška doba za zasedbo strokovno-tehničnega delovnega mesta, za katerega se zahteva raven izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 5. ali 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, traja šest mesecev. Pripravniška doba za zasedbo strokovno-tehničnega delovnega mesta, za katerega se zahteva raven izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 4. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, traja štiri mesece.

5. člen

(skrajšanje pripravniške dobe)

(1) Predstojnik lahko na predlog mentorja odloči o skrajšanju pripravniške dobe. Odločitev je mogoče sprejeti po preteku polovice predpisane pripravniške dobe. Pripravniška doba se lahko skrajša največ za eno tretjino.

(2) Predlog mentorja za skrajšanje pripravniške dobe mora biti obrazložen ter mora vsebovati spremembo časovne razporeditve neizvedenega dela pripravniškega usposabljanja in časovni obseg skrajšanja.

6. člen

(podaljšanje pripravniške dobe)

Če je pripravnik med pripravniško dobo opravičeno odsoten več kot en mesec, se mu v skladu z zakonom pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša. Za opravičeno odsotnost se štejejo primeri, ko je pripravnik kljub odsotnosti upravičen do prejemanja nadomestila plače.

7. člen

(individualni program pripravnikovega usposabljanja)

Mentor pripravniku določi individualni program usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: program), ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela.

8. člen

(splošni del programa)

(1) Osnova za določitev splošnega dela programa so vsebine iz prvega odstavka 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25).

(2) Splošni del programa opravlja pripravnik v okviru organa, v katerem opravlja pripravništvo. Znanje s področij, ki jih obsega splošni del programa, pridobi tudi s študijem predpisov in literature ob pomoči mentorja.

9. člen

(posebni del programa)

(1) Posebni del programa se nanaša na pristojnosti, delo in naloge organa, v katerem se pripravnik usposablja.

(2) Posebni del programa opravlja pripravnik v notranjih organizacijskih enotah, kjer pridobiva potrebno znanje, spretnosti in navade, potrebne za samostojno opravljanje dela, za katero se usposablja.

(3) Usposabljanje po posebnem programu traja polovico celotne pripravniške dobe.

10. člen

(vsebina programa)

Program vsebuje

1. osebno ime pripravnika, raven izobrazbe in trajanje pripravništva;

2. osebno ime mentorja, njegov položaj ali delovno mesto ter notranjo organizacijsko enoto, v kateri se pripravnik usposablja za samostojno delo na posameznem področju;

3. cilje pripravnikovega usposabljanja;

4. dela in naloge, s katerimi se bo pripravnik usposabljal za samostojno opravljanje dela;

5. časovno razporeditev usposabljanja;

6. čas, določen za individualni študij predpisov in literature s posameznega področja.

11. člen

(način pripravnikovega dela)

(1) Pripravnik se po programu usposablja tako, da

1. opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ter proučuje literaturo, predpise in gradivo, ki so osnova za opravljanje teh nalog;

2. sodeluje pri pripravi gradiv, analiz, mnenj in drugih dokumentov s področja, za katero se po programu usposablja;

3. pod vodstvom mentorja pripravlja osnutke odločb in drugih aktov;

4. se udeležuje sestankov delovnih ali projektnih skupin ter sodeluje pri drugih oblikah skupinskega dela pravosodnega organa;

5. opravi usposabljanja in izpopolnjevanja, na katera ga na predlog mentorja napoti nadrejeni.

(2) Poleg usposabljanja iz prejšnjega odstavka pripravnik vodi redno evidenco o svojem usposabljanju in delu, ki je podlaga za poročilo o usposabljanju. Evidenca mora biti razdeljena po posameznih vsebinah splošnega in posebnega dela usposabljanja.

12. člen

(mentor)

(1) Mentorja, ki je uslužbenec pravosodnega organa, v katerem se pripravnik usposablja, imenuje predstojnik tega pravosodnega organa.

(2) Mentor mora imeti enako ali višjo raven izobrazbe kot pripravnik. Če v pravosodnem organu ni uslužbenca z ustrezno ravnjo izobrazbe, ima lahko mentor nižjo raven izobrazbe od pripravnika.

(3) Če je mentor odsoten z dela več kot pet delovnih dni skupaj, ga nadomešča vodja notranje organizacijske enote, v kateri se pripravnik usposablja, ali drug javni uslužbenec iz te notranje organizacijske enote, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.

13. člen

(naloge mentorja)

(1) Mentor skrbi za pravilno in celovito izvedbo programa in mora predstojnika opozoriti na morebitna bistvena odstopanja od predvidenega izvajanja programa pripravnika.

(2) Mentor opravlja tudi druge naloge v zvezi z mentorstvom, še zlasti

1. pisno seznani pripravnika s programom;

2. seznani pripravnika s predpisi, ki urejajo pripravništvo;

3. spremlja delo pripravnika in ocenjuje uspešnost opravljenih nalog;

4. najmanj enkrat mesečno obravnava izvajanje pripravnikovega programa in vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem;

5. je na razpolago za konzultacijo enkrat ali večkrat v skupnem trajanju

– dveh ur tedensko pripravniku z ravnjo izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 4. ali 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ali

– v skupnem trajanju štirih ur tedensko pripravniku z ravnjo izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6., 7. ali 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;

6. za pripravnika, ki se mu pripravniška doba skrajša, predlaga spremenjen program v skrajšanem obsegu;

7. ob izpolnjevanju zakonskih pogojev predlaga predstojniku podaljšanje pripravništva;

8. pripravi poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika, ki je del pisne ocene pripravnikovega dela.

(3) V poročilu o izvedbi usposabljanja pripravnika mentor oceni

1. obseg opravljenega dela glede na program;

2. kakovost opravljenega dela glede na sposobnost za hitro in pravilno določitev delovnega problema, izbranih metod in tehnik dela, uporabe teoretičnega znanja pri izvedbi naloge in pravilnost rešitve;

3. delovne lastnosti pripravnika (zanesljivost, vestnost, učinkovitost, samoiniciativnost, sposobnost za skupinsko delo in podobno);

4. na katerem ožjem delovnem področju organa je bil pripravnik najuspešnejši in za katero delovno področje je pokazal največ zanimanja.

14. člen

(obveznosti pripravnika)

(1) Pripravnik mora v celoti izvesti naloge v skladu s programom ter navodili predstojnika in mentorja.

(2) Pripravnik mora pred zaključkom pripravništva izdelati poročilo o delu. Pri vsaki od določenih nalog opredeli delovni problem ter navede izbrane in uporabljene metode in tehnike dela z obrazložitvijo izbire.

(3) Poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka mora pripravnik

1. nemudoma seznaniti mentorja z vsako okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvedbo programa;

2. po navodilu predstojnika ali mentorja izvesti tudi naloge, ki niso določene s programom.

15. člen

(dokumentacija)

Dokumentacija pripravnikovega usposabljanja, ki se hrani v personalni mapi pripravnika, vsebuje

1. program;

2. pripravnikovo poročilo o delu;

3. mentorjevo poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika;

4. obrazloženi predlog mentorja in predstojnikovo odločitev o morebitnem skrajšanju ali podaljšanju pripravništva.

PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

16. člen

(pripravništva, ki se že izvajajo)

Pripravniki, ki so začeli pripravništvo pred uveljavitvijo tega pravilnika, končajo pripravništvo v skladu s Pravilnikom o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 75/09 in 32/25 – ZJU-1).

17. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 75/09 in 32/25 – ZJU-1).

18. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2026.

Št. 007-226/2025

Ljubljana, dne 22. decembra 2025

EVA 2025-2030-0056

Mag. Andreja Kokalj

ministrica

za pravosodje