SI
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
Table of Provisions (54)
Statutory Text (54 Articles)
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole.
(2) Normativi in standardi obsegajo tedensko učno obveznost strokovnih delavcev, tedensko obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.
(3) S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, otrok Romov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.
(4) S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
2. člen
(izobrazba)
V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer
1. osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
2. nižja poklicna izobrazba je tretja raven po
KLASIUS-SRV;
3. srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
4. srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
5. višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
6. visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
7. visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
3. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje slovenščine,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
– 25 ur za učitelje v razširjenem programu in bolnišničnih oddelkih,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
4. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
(1) Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure,
− učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri
ure,
– učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro.
(2) Ravnatelju osnovne šole in pomočniku ravnatelja osnovne šole, ki je član predmetne komisije, se tedenska obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne na manj kot štiri ure pouka.
(3) Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.
5. člen
(drugi učitelj v 1. razredu)
(1) Obseg ur pouka za drugega učitelja se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer
– 15 do 23 učencev deset ur,
– 24 do 28 učencev 15 ur.
(2) Obseg ur pouka za drugega učitelja v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer
– deset do 14 učencev 15 ur,
– 15 do 21 učencev 20 ur.
(3) Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu desetih ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa deset učencev.
(4) Obseg ur pouka za drugega učitelja v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer
– do osem učencev 10 ur,
– devet do 13 učencev 15 ur,
– 14 in več učencev 20 ur.
(5) V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi učitelj vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.
6. člen
(mentorstvo)
(1) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.
(2) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom,
določi naslednji obseg mentorskih ur na teden
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega
letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov
poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika
višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma
univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe
prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in
prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega
izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja,
zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika
višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma
univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe
prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov
za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe
druge stopnje.
7. člen
(direktor, ravnatelj)
(1) Osnovno šolo, ki ima v skladu z aktom o ustanovitvi oblikovane najmanj tri organizacijske enote, vodi direktor.
(2) V osnovni šoli, ki ima v skladu z aktom o ustanovitvi oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njiju.
8. člen
(tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja)
(1) Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v osnovnih šolah s petimi in več oddelki v okviru delovne obveznosti nima tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v osnovnih šolah s petimi in več oddelki v okviru delovne obveznosti poučuje do pet ur pouka predmetov obveznega programa na teden.
(3) V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj osnovne šole in ravnatelj organizacijske enote v osnovnih šolah s štirimi ali manj oddelki predpisano tedensko obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Vzgojno-izobraževalno delo
Ure pouka
Ure razširjenega programa
Ure drugega strokovnega dela
1
11
12
22
2
8
9
16
3
6
7
12
4
4
5
10
(4) V obveznost ur pouka in razširjenega programa iz prejšnjega odstavka spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 42. člena tega pravilnika. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
(5) Osnova za določitev obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja in ravnatelja organizacijske enote so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki ter oddelki predšolske vzgoje.
(6) Če je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka tega člena, lahko ravnatelj in ravnatelj organizacijske enote v okviru delovne obveznosti poučuje še največ pet ur pouka predmetov obveznega programa na teden.
(7) Število ur pouka iz drugega in šestega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.
9. člen
(pomočnik ravnatelja)
(1) Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z desetimi oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 25 oddelkih, tretjega pa pri 40 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
(2) Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti predpisano tedensko obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Vzgojno-izobraževalno delo
1. pomočnik ravnatelja
2. pomočnik ravnatelja
3. pomočnik ravnatelja
Ure pouka
Ure razširjenega programa
Ure drugega strokovnega dela
10, 11
25, 26
40, 41
13
14
26
12, 13
27, 28
42, 43
12
13
24
14, 15
29, 30
44, 45
11
12
22
16, 17
31, 32
46, 47
10
11
20
18, 19
33, 34
48, 49
9
10
18
20
35
50
8
9
16
21
36
51
7
8
14
22
37
52
6
7
12
23
38
53
5
6
10
24
39
54
4
5
8
(3) V obveznost ur pouka in ur razširjenega programa iz prejšnjega odstavka spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 42. člena tega pravilnika. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
(4) Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur vzgojno-izobraževalnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 24 oddelkov.
(5) V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 12 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova tedenska obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Vzgojno-izobraževalno delo
Ure pouka
Ure razširjenega programa
Ure drugega strokovnega dela
12, 13
15
16
30
14, 15
14
15
28
16, 17
13
14
26
18, 19
12
13
24
20, 21
11
12
22
22
10
11
20
23
9
10
18
24
8
9
16
25
7
8
14
26
6
7
12
(6) Če je izpolnjen pogoj iz drugega oziroma petega odstavka tega člena, lahko pomočnik ravnatelja v okviru delovne obveznosti poučuje še največ pet ur pouka predmetov obveznega programa na teden.
(7) Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela so čisti in kombinirani oddelki in bolnišnični oddelki.
10. člen
(svetovalni delavec)
(1) V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v osnovni šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
(2) Osnovna šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili
Število učencev
Delež delovnega mesta
do 200
0,15
201–350
0,30
351–500
0,45
nad 500
0,60
(3) Skupni delež svetovalnega delavca ne sme biti manjši od 0,50 delovnega mesta.
11. člen
(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)
(1) V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili
Število učencev Romov
Delež delovnega mesta
od
do
4
8
0,10
9
13
0,25
14
19
0,50
20
26
0,75
27
34
1,00
35
44
1,50
45
2,00
(2) (črtan)
12. člen
(knjižničar)
(1) V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v osnovni šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
(2) V osnovni šoli, ki ima več kot 650 učencev, se sistemizira dodatno 0,50 delovnega mesta knjižničarja.
13. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
(1) V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Delež delovnega mesta
od
do
1
16
0,50
17
26
0,75
27
36
1,00
37 in več
1,20
(2) V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
(3) V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
14. člen
(učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelj za delo z gluhoslepimi)
(1) Gluhim in naglušnim učencem, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
(2) Gluhoslepim učencem, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, otroku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj za delo z gluhoslepimi v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
(3) Učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko osnovnim šolam, v katere so usmerjeni učenci iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi oziroma sklenejo pogodbo o opravljanju storitev iz 45. člena tega pravilnika.
15. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v osnovni šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.
16. člen
(laborant)
Osnovna šola za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.
17. člen
(spremljevalec učenca)
(1) Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi ali na podlagi strokovnega poročila mobilnega tima v tekočem šolskem letu sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.
(2) Obseg zaposlitve spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka in razširjenega programa, če so učenci vanj vključeni.
(3) Spremljevalec ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
18. člen
(romski pomočnik)
(1) V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili
št. romskih učencev
delež delovnega mesta
16 – 30
0,5
31 in več
1
(2) Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge osnovne šole ministrstvo.
(3) Romski pomočnik ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.
19. člen
(računovodska dela)
(1) V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za opravljanje
računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest
1. računovodja V
2. glavni računovodja VI
3. računovodja VII/1
4. glavni računovodja VII/1
5. računovodja VII/2 (III)
6. računovodja VII/2 (II)
7. računovodja VII/2 (I)
8. glavni računovodja VII/2
(2) V osnovni šoli z manj kot 14 oddelki se delovno mesto
iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu zaokroženo navzgor na 0,05 deleža delovnega mesta, vendar ne manj
kot 0,50 delovnega mesta.
(3) Osnovna šola z 18 in več oddelki sistemizira delovno
mesto računovodje VI, glavnega računovodje VI, računovodje
VII/1, glavnega računovodje VII/1, računovodje VII/2 (III), računovodje VII/2 (II), računovodje VII/2 (I) ali glavnega računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v
skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Delež delovnega mesta računovodje
Delež delovnega mesta knjigovodje
Od
do
18
22
1,00
0,25
23
30
1,00
0,50
31
36
1,00
0,75
37
42
1,00
1,00
43
47
2,00
0,25
48 in več
2,00
0,50
(4) Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI pa ima višjo strokovno izobrazbo.
(5) Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo
strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z
delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega
računovodje VI sta
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi
oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem
področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(6) Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata
višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve
stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija
za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje
VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi
oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem
področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(7) Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
(8) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega
mesta računovodja VII/2 (III) na delovno mesto računovodja
VII/2 (II) sta
− pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi
oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem
področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(9) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega
mesta računovodja VII/2 (II) na delovno mesto računovodja
VII/2 (I) sta
− sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem
področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.
(10) Glavni računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo
druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja),
dvanajst let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi
oziroma primerljivimi nalogami ter izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu
najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.
20. člen
(administrativna dela)
(1) V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za opravljanje
administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest
1. tajnik VIZ VI (II)
2. tajnik VIZ VI (I)
3. tajnik VIZ VII/1 (II)
4. tajnik VIZ VII/1 (I)
5. poslovni sekretar VII/1
6. poslovni sekretar VII/2
(2) V osnovni šoli z manj kot 14 oddelki se delovno mesto
iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar
ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(3) Osnovna šola s 23 in več oddelki lahko sistemizira
delovno mesto tajnika VIZ VI (II), tajnika VIZ VI (I), tajnika VIZ
VII/1 (II), tajnika VIZ VII/1 (I), poslovnega sekretarja VII/1 ali
poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto administratorja V
ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Delež delovnega mesta tajnika VIZ oziroma poslovnega sekretarja
Delež delovnega mesta administratorja
Od
do
23
29
1,00
0,25
30
37
1,00
0,50
38
45
1,50
0,25
46 in več
1,50
0,50
(4) Administrator V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Administrator VI pa višjo strokovno izobrazbo.
(5) Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za
prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II)
na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi
oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem
področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(6) Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja),
visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno
izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z
delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik
VIZ VII/1 (I) sta
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi
oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem
področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(7) Poslovni sekretar VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko
strokovno izobrazbo (prejšnja).
(8) Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo
druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
21. člen
(hišnik in tehniški sodelavec)
(1) V osnovni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega
sodelavca v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Delež delovnega mesta
od
do
5
0,50
6
8
0,60
9
10
0,70
11
12
0,80
13
23
1,00
24
34
1,50
35
2,00
(2) V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika ali
tehniškega sodelavca.
(3) Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V
srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški
sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.
22. člen
(kuhar in dietni kuhar)
(1) V osnovni šoli se za pripravo malic za 300 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, v osnovni šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.
(2) Kuhar IV ima srednjo poklicno izobrazbo.
(3) Kuhar V ima srednjo strokovno izobrazbo.
(4) Dietni kuhar IV ima srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.
(5) Dietni kuhar V ima
– srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,
– srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali
– pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.
23. člen
(čistilec)
(1) Pri sistemizaciji delovnega mesta čistilca se upošteva skupno število učencev in talna čistilna površina v razmerju 50:50.
(2) Osnovna šola z devetimi in manj oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 60 učencev.
(3) Osnovna šola z desetimi do 18 oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 76 učencev.
(4) Osnovna šola z 19 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 86 učencev.
(5) Obseg delovnega mesta čistilca se določi tako, da se vsota količnika med skupnim številom učencev in številom učencev, ki je določeno za merilo glede na velikost osnovne šole v skladu s prvim odstavkom tega člena, in količnika talne čistilne površine osnovne šole in 900 m², deli s številom 2 (število učencev : 60/76/86 + talna čistilna površina : 900) : 2.
(6) V skladu s tem merilom izračunano decimalno število vedno zaokrožimo navzgor na najbližjo četrtino celote.
(7) Čistilec II ima končano osnovnošolsko izobrazbo,
čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.
24. člen
(gospodinjec)
(1) V podružnici šole se za pripravo malic in za čiščenje namesto delovnih mest kuharja in čistilca lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca v skladu z naslednjimi merili
Število učencev
Delež delovnega mesta
od
do
18
0,50
19
28
0,65
29
38
0,80
39
48
0,90
49
1,00
(2) Gospodinjec ima končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za delo, ki ga opravlja.
25. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest)
(1) Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti ter računovodskih in administrativnih delavcev so čisti in kombinirani oddelki ter bolnišnični oddelki.
(2) Osnova za sistemiziranje delovnih mest čistilca in hišnika so čisti in kombinirani oddelki.
26. člen
(pravica do položajnega dodatka)
(1) Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri
enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi
zaposlijo delavci, se lahko ravnatelj z delavcem na podlagi
pisnega sporazuma o prenosu pooblastil z delavcem, ki je
razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno
skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi dogovori o izvajanju nalog
vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh
delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu
s predpisi, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V
takšnem primeru se v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikuje
notranja organizacijska enota.
(2) Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega
pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična
delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih
mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, tehniški sodelavec ali delovnih mestih kuhar, dietni
kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
(3) Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število
enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število
delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena,
osnovna šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira
dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o
zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena
finančna sredstva, osnovna šola iz istega vira zagotoviti tudi
sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in
organiziranja ostalih delavcev.
27. člen
(določitev števila bolnišničnih oddelkov)
(1) Število bolnišničnih oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu z 9. in 25. členom tega pravilnika, ter določitev obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja in pomočnika ravnatelja se določi tako, da se število ur pouka, ki se izvaja v bolnišnici, deli s 25.
(2) Če je na način iz prejšnjega odstavka izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
28. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
(1) Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.
(2) Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj trije romski učenci, je 21 učencev.
(3) Normativ za oblikovanje oddelka v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in šest učencev, če ležijo.
29. člen
(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)
(1) Število učencev v oddelku osnovne šole se lahko zniža, če so v oddelku učenci s posebnimi potrebami, ki imajo to določeno v odločbi o usmeritvi.
(2) O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina. Če odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva oblikovanje dodatnega oddelka, mora osnovna šola za to pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dodatni oddelek se lahko oblikuje le ob začetku šolskega leta.
30. člen
(kombinirani oddelki)
(1) Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa deset učencev.
(2) Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, je 16 učencev, normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz treh in več razredov, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, pa deset učencev.
(3) Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 5. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi učitelj v 1. razredu, se določi glede na število učencev v oddelku, in sicer
– 11 do 15 učencev dve uri tedensko,
– 16 do 21 učencev štiri ure tedensko.
(4) Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno sedem ur tedensko.
(5) Kombinirani oddelki se praviloma oblikujejo iz učencev zaporednih razredov, če pa to ni mogoče, pa iz učencev razredov, med katerima je največ en razred.
31. člen
(metodologija za sistemizacijo ur razširjenega programa)
(1) Normativno število ur razširjenega programa se določi na podlagi števila oddelkov posameznega razreda in števila učencev v oddelkih posameznega razreda v skladu s predmetnikom za razširjeni program.
(2) Glede na število oddelkov posameznega razreda pripada posamezni osnovni šoli normativno število ur, kot je določeno v prvem delu predmetnika razširjenega programa.
(3) Poleg ur iz prejšnjega odstavka pripada osnovni šoli normativno število ur iz drugega dela predmetnika za razširjeni program, pri čemer se skupno število učencev v posameznem razredu, deli s številom 28. Če je seštevek ur iz drugega dela razširjenega programa od 1. do 5. razreda decimalno število, se zaokroži navzgor do celega števila.
(4) Poleg ur razširjenega programa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pripada posamezni osnovni šoli devet ur razširjenega programa za izvajanje vsebinskega področja Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje.
(5) Najvišje možno število ur razširjenega programa na osnovni šoli je vsota ur iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
32. člen
(normativ za oblikovanje skupin v razširjenem programu)
(1) Zgornji normativ za oblikovanje skupine pri dejavnostih razširjenega programa je 28 učencev razen pri dejavnosti otroškega in mladinskega pevskega zbora, kjer je število učencev lahko višje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je zgornji normativ za oblikovanje skupin pri sklopu gibanje in pri dejavnostih s področja računalništva, informatike, tehnike in tehnologije 20 učencev.
(3) Skupina razširjenega programa se na matični šoli oblikuje za najmanj deset učencev, na podružnični šoli pa za najmanj šest učencev. Skupina razširjenega programa se lahko oblikuje tudi za najmanj štiri učence, če je to edina skupina na osnovni šoli, ki izvaja posamezno dejavnost razširjenega programa.
(4) Pri izvajanju dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju iz dela predmetnika, ki jih mora osnovna šola ponuditi v okviru skupnega obsega ur za razširjeni program (1,5 ure tedensko na oddelek), se skupina razširjenega programa lahko oblikuje za manj kot deset učencev na matični šoli oziroma za manj kot šest učencev na podružnični šoli.
33. člen
(merila za oblikovanje oddelkov na obmejnih problemskih območjih)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka v osnovnih šolah na obmejnih problemskih območjih se lahko v soglasju z ministrstvom zniža za največ dva učenca.
34. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
(1) Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8 razredu in največ pri 50 % ur likovne umetnosti v 7., 8. in 9. razredu ter pri izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije je 20 učencev.
(2) Normativ za oblikovanje učnih skupin pri športu od 6. razreda dalje je 20 učencev. Učne skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz dveh zaporednih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni skupini najmanj osem učencev.
35. člen
(manjše učne skupine)
(1) Število učnih skupin za izvedbo pouka v manjših učnih skupinah pri posameznem predmetu se določi glede na število učencev posameznega razreda v skladu z naslednjimi merili
Število učencev
Število skupin
od
do
16
1
17
32
2
33
48
3
49
64
4
65
80
5
81
96
6
97
112
7
113
128
8
129
9
(2) V osnovnih šolah s kombiniranim oddelkom, v katerem je 14 in več učencev, se oblikujeta dve učni skupini.
36. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
(1) Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 23 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov (število učencev: 23 + 2 n, pri čemer je n število oddelkov).
(2) Osnovne šole, ki v skladu s prejšnjim odstavkom oblikujejo manj kot deset skupin, lahko oblikujejo eno dodatno učno skupino.
(3) V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 28 učencev, razen pri izbirnih predmetih iz prvega odstavka 34. člena tega pravilnika.
(4) Če je na način iz prvega odstavka tega člena izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila.
37. člen
(spremstvo)
(1) Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15 učencev.
(2) Pri izvajanju drugih organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v okviru obveznega ali razširjenega programa, ki poteka izven šolskega prostora, osnovna šola zagotovi spremljevalca v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko pa zagotovi tudi dodatne spremljevalce, če je tako določeno z načrtom izvajanja aktivnosti.
38. člen
(šola v naravi)
Osnovna šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom, razen v primeru nočnega počitka učencev, ko mora osnovna šola zagotoviti enega strokovnega delavca na 60 učencev.
39. člen
(plavanje, smučanje in druge športne aktivnosti ter kolesarski izpit)
(1) Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju je osem učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
(2) Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 12 učencev oziroma deset učencev smučarjev začetnikov.
(3) Normativ za oblikovanje skupine pri drugih športnih aktivnostih je 15 učencev oziroma 12 učencev, če gre za učence začetnike.
(4) Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je pet učencev.
40. člen
(prilagojen izobraževalni in posebni vzgojno-izobraževalni program)
Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega vzgojno-izobraževalnega programa v osnovnih šolah veljajo za sistemizacijo drugega strokovnega delavca v 1. razredu, svetovalnega delavca, varuha negovalca in čistilca, za oblikovanje oddelkov in učnih skupin, skupin jutranjega varstva ter določitev števila spremljevalcev za učence na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora in v šoli v naravi določila pravilnika, ki določa normative in standarde za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za učence s posebnimi potrebami.
41. člen
(izjeme)
(1) Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 28., 30. in 33. členu tega pravilnika ter skupin v 32., 34., 35. in 36. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva učenca.
(2) Med šolskim letom se dodatni oddelek ali učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom.
(3) Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri na podlagi vloge osnovne šole ministrstvo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
42. člen
(učitelji)
(1) Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za obvezni program so
1. ure pouka v skladu s predmetnikom,
2. ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
3. ure pouka v manjših učnih skupinah za izvedbo pouka slovenščine, matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda,
4. ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
5. ure vzgojno-izobraževalnega programa v bolnišničnih oddelkih,
6. največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na osnovno šolo, kjer se poučuje drug tuji jezik.
(2) Element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev za izvedbo pouka v kombiniranem oddelku so ure pouka tistega razreda v kombinaciji, ki ima v skladu s predmetnikom največje število ur pouka obveznih predmetov in ure za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku v skladu s tem pravilnikom.
(3) Element za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev v razširjenem programu so ure razširjenega programa.
(4) Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč so ure dodatne strokovne pomoči na podlagi odločb o usmeritvi, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje na osnovni šoli in izvaja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno z zavodom, kjer ima sklenjeno delovno razmerje, osnovna šola sistemizira delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.
(5) Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za začetni pouk slovenščine je število učencev priseljencev iz drugih držav.
(6) Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelja za delo z gluhoslepimi so ure tolmačenja, ki jih določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
43. člen
(drugi strokovni delavci)
(1) Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so naloge
– šolskega svetovalnega delavca,
– knjižničarja,
– organizatorja šolske prehrane,
– računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti,
– laboranta.
(2) Element za sistemizacijo delovnega mesta drugega strokovnega delavca za delo z učenci Romi je število učencev Romov.
44. člen
(administrativni, računovodski, tehnični in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so
1. računovodska dela,
2. administrativna dela,
3. tehnično-vzdrževalna dela,
4. priprava šolskih malic,
5. čiščenje šolskih prostorov,
6. spremljanje učencev s posebnimi potrebami,
7. pomoč učencem Romom.
45. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Osnovna šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ta delovna mesta in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Osnovna šola lahko, pod pogoji iz prejšnjega stavka, sklene pogodbo o opravljanju storitev tudi za opravljanje nalog tolmačenja v slovenski znakovni jezik oziroma za delo z gluhoslepimi. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
46. člen
(plačilo ur dodatne strokovne pomoči)
Merila in kriterije za plačilo ur dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, namenjenih učni pomoči, določi minister, pristojen za šolstvo.
47. člen
(plačilo za vrednotenje preizkusov znanja)
Merila in kriterije za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja določi minister, pristojen za šolstvo.
48. člen
(začetni pouk slovenščine za učence priseljence iz drugih držav)
(1) Za učence priseljence iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci iz drugih držav), osnovna šola v prvem letu vključitve organizira začetni pouk slovenščine.
(2) Za učence priseljence iz drugih držav, ki se v osnovno šolo vključijo v prvem ocenjevalnem obdobju, osnovna šola organizira začetni pouk slovenščine v skladu z naslednjimi merili
Skupina
Število ur za skupino
do 4 učencev
120
od 5 do 8 učencev
160
od 9 do 17 učencev
180
(3) Za učence priseljence iz drugih držav, ki se v osnovno šolo vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, osnovna šola v tekočem šolskem letu izvede še 35 dodatnih ur slovenščine. Te učence lahko osnovna šola vključi v skupino tudi v naslednjem šolskem letu na podlagi meril iz prejšnjega odstavka.
(4) V skupino učencev iz drugega in tretjega odstavka tega člena so lahko vključeni tudi učenci, katerih materni jezik je slovenski, če so se pred vključitvijo v osnovno šolo izobraževali v tujini.
(5) Vrednost ur slovenščine za učence iz prvega do četrtega odstavka tega člena s sklepom določi minister, pristojen za šolstvo.
(6) Če se v osnovno šolo do konca meseca oktobra tekočega šolskega leta prvič vključi devet ali več učencev priseljencev iz drugih držav, lahko osnovna šola sistemizira delovno mesto učitelja za izvajanje začetnega pouka slovenščine za učence priseljence v skladu z naslednjimi merili
Število učencev
Delež delovnega mesta
9 do 17
0,25
18 do 26
0,50
27 do 35
0,75
36 do 44
1
49. člen
(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)
(1) Osnovna šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določene v 42., 43. in 44. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka si osnovna šola potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz
– proračuna lokalne skupnosti,
– sredstev evropske kohezijske politike ali drugih mednarodnih mehanizmov,
– sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
– drugih virov.
IV. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
50. člen
(sistemizacija romskega pomočnika)
Do dopolnitve Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, se romski pomočnik sistemizira na delovno mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.
51. člen
(pomočnik ravnatelja v šolskem letu 2024/2025 za osnovne šole, ki so vključene v izvajanje razširjenega programa)
(1) Ne glede na 9. člen tega pravilnika ravnatelj v šolskem letu 2024/2025 lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 11 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 26 oddelkih, tretjega pa pri 41 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.
(2) Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti predpisano tedensko obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Vzgojno-izobraževalno delo
1. pomočnik ravnatelja
2. pomočnik ravnatelja
3. pomočnik ravnatelja
Ure pouka
Ure razširjenega programa
Ure drugega strokovnega dela
11, 12
26, 27
41, 42
13
14
26
13, 14
28, 29
43, 44
12
13
24
15, 16
30, 31
45, 46
11
12
22
17, 18
32, 33
47, 48
10
11
20
19, 20
34, 35
49, 50
9
10
18
21
36
51
8
9
16
22
37
52
7
8
14
23
38
53
6
7
12
24
39
54
5
6
10
25
40
55
4
5
8
(3) Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila iz prejšnjega odstavka, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 25 oddelkov.
(4) V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 13 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova tedenska obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili
Število oddelkov
Vzgojno-izobraževalno delo
Ure pouka
Ure razširjenega programa
Ure drugega strokovnega dela
13, 14
15
16
30
17, 18
13
14
26
19, 20
12
13
24
21, 22
11
12
22
23
10
11
20
24
9
10
18
25
8
9
16
26
7
8
14
27
6
7
12
52. člen
(postopno uvajanje razširjenega programa)
Za osnovne šole, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026,
2026/2027 in 2027/2028 ne bodo vključene v izvajanje razširjenega programa v skladu s 47. členom Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24),
se glede izvedbe razširjenega programa in sistemizacije delovnega mesta pomočnika ravnatelja uporabljajo 2., 6., 7. in
11. člen, drugi odstavek 14. člena, 23., 24. in 28. člen, drugi
odstavek 30. člena, 33.a, 34. in 39. člen ter tretji odstavek
40. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10,
51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20, 54/21, 161/22 in 74/23).
53. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20, 54/21, 161/22, 74/23), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
54. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2024.