Pravilnik o določitvi predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti ali upokojitvene starosti, ki jo določi član

1. člen

(vsebina)

S tem pravilnikom se določajo predpostavke, ki jih upravljavec pokojninskega sklada uporabi pri pripravi informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ali upokojitvene starosti, ki jo določi član dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: član), v okviru priprave potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 251. člena ZPIZ-2.

2. člen

(izračun privarčevanih sredstev)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada za vsakega člana oceni višino privarčevanih sredstev, ki bi jih ta imel pri upokojitveni starosti, ki je ali starost 65 let ali starost, ki jo izbere član, vendar ta ne sme biti nižja od 60 let. Starost člana se določi kot razlika med tekočim letom in mesecem ter letom in mesecem članovega rojstva.

(2) Ocena višine privarčevanih sredstev člana pokojninskega sklada predstavlja seštevek stanja sredstev na osebnem pokojninskem računu člana na dan 31. decembra preteklega koledarskega leta in ocene višine sredstev, ki jih bo član privarčeval od 1. januarja tekočega leta do upokojitvene starosti.

(3) Upravljavec pokojninskega sklada pripravi dve oceni višine privarčevanih sredstev zaokrožene na eure, pri čemer upošteva upokojitveno starost in predpostavke določene v četrtem odstavku tega člena.

(4) Pri oceni višine privarčevanih sredstev na upokojitveno starost se upoštevajo naslednje predpostavke

1. stanje sredstev na osebnem pokojninskem računu člana na dan 31. decembra preteklega leta;

2. za višino prihodnjih vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje do izbrane upokojitvene starosti se upošteva

- povprečna bruto višina vplačila v korist člana v preteklem koledarskem letu, preračunana na mesečno raven;

- če član v preteklem koledarskem letu ni bil vključen celotno koledarsko leto, se izračun povprečnega bruto vplačila izvede za mesece, šteto od meseca prvega vplačila do decembra;

- če je na dan 31. decembra preteklega koledarskega leta dodatno pokojninsko zavarovanje v mirovanju ali je sklenjeno zadržanje pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, se pri oceni višine sredstev, ki jih bo član privarčeval do izbrane upokojitvene starosti, ne upoštevajo prihodnja vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje;

3. v primeru pokojninskega načrta, ki zagotavlja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, se za podsklad upoštevajo trenutno izbrani podskladi člana, v katerih ima naložena svoja sredstva, za prihodnja vplačila pa trenutno izbrani podsklad, v katerega se nakazuje premija, za prenos sredstev ter spremembo podsklada, v katerih ima član sredstva oziroma v katerega se vplačuje premija, se upošteva starost in podsklad namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča, kot je to določeno v pravilih upravljanja;

4. za prenos sredstev in vplačilo premije se šteje zadnji dan meseca, ko je izpolnjen pogoj starosti;

5. za prenos sredstev se ne sme upoštevati možnost prostovoljnega prenosa sredstev, ki ga določa 249. člen ZPIZ-2 in ne upoštevanje ekonomske koristi za člane, ki jo določa četrti odstavek 311. člena ZPIZ-2 in četrti odstavek 324. člena ZPIZ-2;

6. za stroške se uporabijo stroški, kot jih plačuje član;

7. za neto donosnost pokojninskega sklada se uporabijo letne stopnje donosnosti, ki jih določi upravljavec pokojninskega sklada v skladu s spodnjimi pravili glede na vrsto scenarija in vrsto pokojninskega sklada v okviru naložbene politike, ki velja za posameznega člana pokojninskega sklada

Vrsta sklada / scenarij

Zajamčen sklad

Uravnotežen sklad

Dinamičen sklad

Pesimistični scenarij

Uporabi se zajamčena donosnost iz pokojninskega načrta pokojninskega sklada,

pri čemer se za potrebe izračuna donosnosti državnih obveznic

v prihodnje uporabi časovna struktura letnih obrestnih mer »mid swap rates« in sicer kot njihovo aritmetično povprečje

od 1 do 20 letne točke.

Izračunana pričakovana letna donosnost se izvede na podlagi podatkov s konca koledarskega leta in velja enako za vse člane pokojninskega sklada.

V primeru, ko je izračunana vrednost sredstev manjša od zajamčene vrednosti sredstev, se upošteva zajamčena vrednost sredstev.

Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka,

ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje 120 mesecev (v obdobju zadnjih 30 koledarskih let),

ko je bila skupna donosnost

120 mesečnega obdobja najnižja, zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada

Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka, ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje

120 mesecev (v obdobju zadnjih 30 koledarskih let),

ko je bila skupna donosnost 120 mesečnega obdobja najnižja, zmanjšana

za povprečne letne stroške poslovanja sklada

Ciljni scenarij

Uporabi se donosnost

iz pesimističnega scenarija povišana za realizirani povprečni letni pribitek nad zajamčeno donosnostjo iz pokojninskega načrta pokojninskega sklada

v zadnjih 10 letih poslovanja zajamčenega sklada.

V primeru, ko je izračunana vrednost sredstev manjša od zajamčene vrednosti sredstev, se upošteva zajamčena vrednost sredstev.

Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka,

ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje zadnjih 30 polnih koledarskih let zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada. Če je zgodovina izračunavanja posamezne komponente benchmarka krajša kot 30 let, se upošteva krajše obdobje in sicer od začetka izračunavanja posameznega indeksa.

Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka,

ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje zadnjih 30 polnih koledarskih let zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada. Če je zgodovina izračunavanja posamezne komponente benchmarka krajša kot 30 let, se upošteva krajše obdobje in sicer od začetka izračunavanja posameznega indeksa.

8. Povprečna letna donosnost benchmarka se izračuna s spodnjo enačbo

V enačbi pomenijo

- r = povprečna letna donosnost

- n = število let

- r i = donosnost i-tega koledarskega leta.

(5) Upravljavec za benchmark za določitev letne stopnje donosnosti iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju ciljne sestave naložb podsklada, uporabi donosnost naslednjih kriterijskih indeksov za posamezne naložbene razrede

- S&P GLOBAL 1200 (Bloomberg oznaka SPGLOB), total return v EUR, za delnice, nepremičnine in alternativne naložbe;

- Iboxx Euro Sovereigns Euro Zone (Bloomberg oznaka QW1A) za državne obveznice;

- Iboxx Liquid Corporates (Bloomberg oznaka IB8A) za podjetniške obveznice;

- EONIA (Bloomberg oznaka EONACAPL Index) za denarna sredstva.

(6) Za naložbe v investicijske sklade in ETF se ob upoštevanju njihove ciljne sestave uporabi donosnost kriterijskih indeksov za posamezne naložbene razrede iz prejšnjega odstavka.

3. člen

(izračun pričakovane višine dodatne pokojnine)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada na podlagi dveh ocen višin privarčevanih sredstev in upokojitvene starosti iz prvega odstavka prejšnjega člena za vsakega člana izračuna pričakovano višino dodatne pokojnine v obliki doživljenjske mesečne pokojninske rente, ki za posamezna obdobja izplačevanja ne določa različnih višin, pri čemer ne sme biti upoštevana katerokoli osebna okoliščina člana razen njegove starosti in je potrebno uporabiti veljavno davčno obravnavo pokojninskih rent.

(2) Pri izračunu pričakovane višine dodatne pokojnine iz prejšnjega odstavka upravljavec pokojninskega sklada, ki ponuja izplačevanje pokojninskih rent, uporabi veljavne splošne pogoje in cenike na podlagi katerih ponuja pokojninske rente vključno z upoštevanjem letnice rojstva člana oziroma korekcijo starosti. V kolikor v splošnih pogojih za izplačevanje pokojninske rente upravljavca pokojninskega sklada letna obrestna mera in stroški niso določeni v fiksni višini oziroma v odstotku, se pri izračunu pričakovane višine dodatne pokojnine uporabi najnižja obrestna mera, ki se skladno s splošnimi pogoji lahko uporabi za izračun pokojninske rente in najvišja višina stroškov, ki se lahko skladno s splošnimi pogoji upoštevajo v izračunu pokojninske rente.

(3) Upravljavec pokojninskega sklada, ki ne ponuja izplačevanja pokojninskih rent, pri izračunu pričakovane višine dodatne pokojnine iz prvega odstavka tega člena uporabi cenik za pokojninsko rento, ki je na voljo članom ob upokojitvi, ali upošteva naslednje predpostavke

1. za verjetnost smrtnosti se uporabijo Slovenske rentne tablice smrtnosti SIA65 iz leta 2010 iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika in sicer tako, da je verjetnost smrtnosti za moške in ženske stare x let rojene v posameznem letu enaka vsoti 50 % verjetnosti smrtnosti za ženske stare y let in 50 % verjetnosti smrtnosti za moške stare z let, pri čemer za starost moških in žensk upošteva korigirano starost glede na leto rojstva;

2. uporabi se letna obrestna mera v višini 0,5 %;

3. upoštevajo se stroški izplačevanja pokojninskih rent v višini 12 % od rente.

4. člen

(informacija članu)

(1) Informacijo o pričakovani višini dodatne pokojnine upravljavec pokojninskega sklada članu posreduje v potrdilu o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 251. člena ZPIZ-2.

(2) Upravljavec pokojninskega sklada poda članu informacijo o ocenjenih zneskih pričakovane višine dodatne pokojnine zaokrožene na eure za oba scenarija v zvezi z donosnostjo pokojninskega sklada v obdobju do upokojitve.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravljavec pokojninskega sklada članu ne posreduje informacije o pričakovani višini dodatne pokojnine, če izračun privarčevanih sredstev člana, na podlagi 2. člena tega pravilnika, ne presega mejnega zneska, določenega v drugi alineji prvega odstavka 221. člena ZPIZ-2. V takih primerih upravljavec pokojninskega sklada člana informira o oceni višine privarčevanih sredstev člana pokojninskega sklada izračunane na podlagi 2. člena tega pravilnika.

Priloga 1: Slovenske rentne tablice smrtnosti SIA65, 2010

Pravilnik o določitvi predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti ali upokojitvene starosti, ki jo določi član (Uradni list RS, št. 10/21 ) vsebuje naslednje končne določbe

»KONČNE DOLOČBE

5. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o določitvi predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti ali upokojitvene starosti, ki jo določi član (Uradni list RS, št. 142/20).

6. člen

(začetek uporabe)

Ta pravilnik se prvič uporabi pri pripravi pokojninskih projekcij na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, pri pripravi potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 251. člena ZPIZ-2 na dan 31. december 2021.

7. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti ali upokojitvene starosti, ki jo določi član (Uradni list RS, št. 192/21 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.