Pravilnik o psihološki pomoči in psihološki podpori uslužbencem policije

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik opredeljuje vrste in oblike izvajanja ter izvajalce psihološke pomoči in psihološke podpore uslužbencem policije, dogodke, ob katerih se zagotavlja psihološka pomoč in psihološka podpora, ter obveznosti policije, psihologa, policijskega zaupnika in kandidata za policijskega zaupnika.

(2) Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore pomožnim policistom in upokojenim uslužbencem policije, kadar je njihova duševna stiska posledica hujših stresnih dogodkov pri opravljanju nalog policije, ter za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore ožjim družinskim članom uslužbenca policije, pomožnega policista in upokojenega uslužbenca policije, kadar je duševna stiska ožjih družinskih članov posledica hujših stresnih dogodkov, ki jih je pri opravljanju nalog policije doživel uslužbenec policije, pomožni policist oziroma upokojeni uslužbenec policije, čigar ožji družinski člani so.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen

1. »psihološka pomoč« je znanstveno in strokovno utemeljena dejavnost za pomoč uslužbencem policije v duševni stiski, ki jo izvaja psiholog, zaposlen na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali v policiji,

2. »psihološka podpora« je dejavnost policijskega zaupnika in kandidata za policijskega zaupnika za pomoč uslužbencem policije v duševni stiski,

3. »duševna stiska« je subjektivni občutek psihičnega neugodja in nemoči,

4. »zaupni odnos« je odnos med psihologom in uslužbencem policije, kjer se spoštuje načelo poklicne tajnosti, smiselno pa velja tudi za policijskega zaupnika in kandidata za policijskega zaupnika,

5. »intervizija« je vrsta supervizije (metoda učenja, kjer strokovnjaki usmerjajo skupino ali posameznika pri strokovnem delu), kjer strokovnjaki na rednih oblikah srečanj izmenjujejo izkušnje, mnenja, spoznanja in kjer nihče ne prevzame stalne vloge supervizorja,

6. »policijski zaupnik« je uslužbenec policije, ki je v policiji zaključil usposabljanje po programu razvijanja socialnih, osebnostnih in strokovnih kompetenc policijskih zaupnikov ter je v skladu s tem pravilnikom imenovan za policijskega zaupnika,

7. »kandidat za policijskega zaupnika« je uslužbenec policije, ki se v policiji usposablja po programu razvijanja socialnih, osebnostnih in strokovnih kompetenc policijskih zaupnikov.

3. člen

(dogodki, ob katerih se zagotavlja psihološka pomoč in psihološka podpora)

(1) V okviru psihološke pomoči in psihološke podpore se uslužbencem policije zagotavlja pomoč ob duševni stiski, ki je posledica hujših stresnih dogodkov na delovnem mestu ali drugih dogodkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na opravljanje dela uslužbencev policije, ne glede na to, ali so se zgodili v delovnem času ali izven delovnega časa uslužbencev policije.

(2) Dogodki, ob katerih se zagotavlja psihološka pomoč in psihološka podpora, so zlasti

1. dogodki, v katerih je bilo ogroženo lastno življenje, življenje sodelavca ali ožjega družinskega člana,

2. smrt ali hujša poškodba sodelavca ali ožjega družinskega člana,

3. samomorilna ogroženost uslužbenca policije ali navzočnost pri poskusu samomora ali samomoru,

4. uporaba prisilnih sredstev, ki ima za posledico posebno hudo telesno poškodbo ali smrt druge osebe,

5. lastna hujša telesna poškodba ali huda bolezen,

6. obravnava prometne ali druge nesreče s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo,

7. obravnava kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kjer so kot žrtve udeleženi otroci, ter kaznivih dejanj in dogodkov, ki imajo za posledico smrt ene ali več oseb,

8. osebne težave in stiske,

9. ogroženost uslužbenca policije ali njegovih bližnjih v zvezi z delom uslužbenca policije,

10. primeri, ko uslužbenec policije želi svetovanje glede vodenja zahtevnejših postopkov z ljudmi z motnjami v duševnem zdravju,

11. kazenski postopek zoper uslužbenca policije,

12. drugi hujši stresni dogodki.

4. člen

(zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore)

(1) Policija na področju psihološke pomoči in psihološke podpore zagotavlja

- 24-urno nujno psihološko pomoč,

- delovanje psihologov, policijskih zaupnikov in kandidatov za policijske zaupnike v policiji,

- izvedbo preventivnih programov, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev,

- izvedbo usposabljanja policijskih zaupnikov in kandidatov za policijske zaupnike s področja obvladovanja psihičnih obremenitev,

- pogoje za delo in strokovni razvoj izvajalcev psihološke pomoči in psihološke podpore.

(2) Usposabljanje uslužbencev policije za obvladovanje psihičnih obremenitev poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije.

5. člen

(dejavnost psihologa)

(1) Psiholog nudi psihološko pomoč ob duševni stiski, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika.

(2) Oblike psihološke pomoči so

- krizna intervencija,

- razbremenilni razgovor,

- psihološko svetovanje,

- psihoterapija,

- druge oblike, skladno s psihološko stroko.

(3) Psihologi so pri izvajanju psihološke pomoči samostojni, zaradi zagotavljanja duševnega zdravja obravnavanega uslužbenca policije pa lahko z njegovim soglasjem sodelujejo tudi s pristojnimi zdravstvenimi ustanovami.

6. člen

(dejavnost policijskega zaupnika in kandidata za policijskega zaupnika)

(1) Policijski zaupnik nudi psihološko podporo ob duševni stiski, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika.

(2) Policijske zaupnike imenuje in razrešuje generalni direktor policije na predlog notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, pristojne za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore.

(3) Psihološko podporo lahko v okviru usposabljanja po programu razvijanja socialnih, osebnostnih in strokovnih kompetenc policijskih zaupnikov, pod nadzorom psihologa in ob privolitvi uslužbenca policije, nudi tudi kandidat za policijskega zaupnika.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek kandidat za policijskega zaupnika ne more nuditi psihološke podpore v primeru, ko je zaradi duševne stiske, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika, ogroženo zdravje ali življenje uslužbenca policije. Presojo iz prejšnjega stavka opravi psiholog.

(5) Psihološka podpora se izvaja v obliki svetovanja ali razbremenilnega razgovora.

(6) Nudenje psihološke podpore uslužbencem policije ima prednost pred drugimi nalogami policijskega zaupnika in kandidata za policijskega zaupnika.

7. člen

(stik uslužbenca policije s psihologom ali policijskim zaupnikom)

(1) Stik s psihologom ali policijskim zaupnikom lahko vzpostavi uslužbenec policije v duševni stiski, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika, njegov nadrejeni, pristojni operativno komunikacijski center, sodelavec ali bližnji. Ne glede na prejšnji stavek, vsak uslužbenec policije, ki je seznanjen, da je zaradi osebnih težav in stiske ogroženo zdravje ali življenje sodelavca, takoj obvesti psihologa in vodjo policijske enote, v katero je razporejen sodelavec, čigar zdravje ali življenje je ogroženo.

(2) Stik s psihologom se vzpostavi

- s klicem na interventni telefon (24 ur dnevno),

- s telefonskim ali osebnim kontaktom s psihologom,

- preko elektronske pošte.

(3) Stik s policijskim zaupnikom se vzpostavi

- s telefonskim ali osebnim kontaktom,

- preko elektronske pošte.

(4) Številka interventnega telefona, telefonske številke in elektronski naslovi psihologov in policijskih zaupnikov se objavijo na intranetu policije.

8. člen

(obveznosti policije)

(1) Ko je vodja policijske enote seznanjen, da je pri uslužbencu policije, ki je razporejen v njegovo enoto, nastopil dogodek iz 3. člena tega pravilnika, ga v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku 48 ur seznani o možnosti zagotavljanja psihološke pomoči ali psihološke podpore in mu omogoči stik s psihologom ali policijskim zaupnikom. Stik iz prejšnjega stavka se lahko uslužbencu policije omogoči tudi v njegovem delovnem času.

(2) V primerih iz 1. do 4. točke drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, pristojni operativno komunikacijski center takoj obvesti psihologa s klicem na interventni telefon.

9. člen

(obveznosti psihologa)

(1) Psiholog sodeluje s policijskimi zaupniki, nadzira kandidate za policijske zaupnike, usposablja policijske zaupnike in kandidate za policijske zaupnike ter jim nudi intervizijo.

(2) Psiholog nudi uslužbencu policije strokovno pomoč v najkrajšem možnem času.

(3) O začetku in zaključku nudenja psihološke pomoči psiholog obvesti svojega vodjo.

(4) Če bi bilo zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika lahko ogroženo zdravje uslužbenca policije, psiholog s soglasjem obravnavanega o svojih ugotovitvah obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavni razporejen.

(5) Če je zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika ogroženo življenje uslužbenca policije ali druge osebe, psiholog o tem obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavani razporejen, po potrebi pa tudi pristojni operativno – komunikacijski center. Soglasje obravnavanega v tem primeru ni potrebno.

(6) V primerih iz 1. do 4. točke drugega odstavka 3. člena tega pravilnika psiholog pred začetkom aktivnosti obvesti pristojni operativno – komunikacijski center, če ta o dogodku še ni bil obveščen.

(7) Psiholog notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore, do petega dne v mesecu posreduje pisno poročilo o dejavnostih iz tega pravilnika v preteklem mesecu, ki vsebuje število novo obravnavanih zadev.

10. člen

(obveznosti policijskega zaupnika)

(1) Policijski zaupnik o vsakem primeru sproti obvešča dežurnega psihologa.

(2) Policijski zaupnik pri delu sodeluje s psihologi in upošteva njihove strokovne napotke, navodila in usmeritve za delo.

(3) Pri delu s posameznikom, skupino ali ustanovo policijski zaupnik vzpostavi zaupni odnos.

(4) Policijski zaupnik posreduje o svojem delu notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore, do petega dne v mesecu pisno poročilo o dejavnostih iz tega pravilnika v preteklem mesecu, ki vsebuje število obravnavanih zadev, število izvedenih oblik psihološke podpore ter število opravljenih ur.

(5) O začetku in zaključku nudenja psihološke podpore policijski zaupnik obvesti vodjo svoje policijske enote.

(6) Če bi bilo zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika lahko ogroženo zdravje uslužbenca policije, policijski zaupnik s soglasjem obravnavanega o svojih ugotovitvah obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavni razporejen.

(7) Če je zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika ogroženo življenje uslužbenca policije ali druge osebe, policijski zaupnik o tem obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavani razporejen, po potrebi pa tudi pristojni operativno – komunikacijski center. Soglasje obravnavanega v tem primeru ni potrebno.

(8) V primerih iz 1. do 4. točke drugega odstavka 3. člena tega pravilnika policijski zaupnik pred začetkom aktivnosti obvesti pristojni operativno – komunikacijski center, če ta o dogodku še ni bil obveščen.

(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kandidata za policijskega zaupnika.

11. člen

(poročanje vodstvu)

Notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, pristojna za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore, posreduje do 31. marca generalnemu direktorju policije in notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za varnost in zdravje pri delu, letno poročilo o delu psihologov, policijskih zaupnikov in kandidatov za policijske zaupnike za preteklo leto.

12. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.