Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije (EU) 2015/1480 z dne 28. avgusta 2015 o spremembi nekaterih prilog k direktivama 2004/107/ES in 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter določitvi pravil glede referenčnih metod, potrjevanja podatkov in umestitve mest vzorčenja za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka (UL L št. 226 z dne 29. 8. 2015, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/50/ES), in Direktivo 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL L št. 23 z dne 26. 1. 2005, str. 3), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije (EU) 2015/1480 z dne 28. avgusta 2015 o spremembi nekaterih prilog k direktivama 2004/107/ES in 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter določitvi pravil glede referenčnih metod, potrjevanja podatkov in umestitve mest vzorčenja za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka (UL L št. 226 z dne 29. 8. 2015, str. 4), določa

- metode in merila za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak),

- pridobivanje podatkov o kakovosti zraka za podporo pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in motečih vplivov ter za spremljanje dolgoročnih gibanj in izboljšanj zaradi ukrepov na lokalni in nacionalni ravni ter ukrepov Evropske unije in

- način rednega obveščanja javnosti o kakovosti zraka.

2. člen

(izrazi)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen

1. meritve na stalnem merilnem mestu so meritve na stalnih merilnih mestih, ki se izvajajo neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem, za določitev ravni v skladu s cilji kakovosti podatkov;

2. indikativne meritve so meritve, ki izpolnjujejo manj stroge cilje kakovosti podatkov od tistih, ki veljajo za meritve na stalnem merilnem mestu;

3. hlapne organske spojine (v nadaljnjem besedilu: HOS) so organske spojine iz antropogenih in biogenih virov, razen metana, ki ob prisotnosti sončne svetlobe pri reakciji z dušikovimi oksidi tvorijo fotokemične oksidante;

4. predhodne snovi ozona so snovi, ki prispevajo k nastajanju prizemnega ozona. Nekatere od teh snovi so našetete v prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja kakovost zunanjega zraka.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imajo izrazi, ki se nanašajo na arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike, enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku.

3. člen

(naloge)

(1) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zagotavlja izvajanje naslednjih nalog

a) ocenjevanje kakovosti zraka;

b) odobritev merilnih sistemov (metode, oprema, mreže, laboratoriji);

c) zagotavljanje natančnosti meritev;

d) analiziranje metod ocenjevanja;

e) usklajevanje programov zagotavljanja kakovosti ocenjevanja kakovosti zraka v Republiki Sloveniji, če jih za Evropsko unijo organizira Evropska komisija.

(2) Ministrstvo pri ocenjevanju kakovosti zraka ravna v skladu s 3. točko priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

II. OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA

1. Ocenjevanje kakovosti zraka glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, PM 10 , PM 2,5 , svinec, benzen ter ogljikov monoksid

4. člen

(ureditev ocenjevanja)

Za izbiro pristopa pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikov oksid, PM 10 , PM 2,5 , svinec, benzen ter ogljikov monoksid ministrstvo uporablja zgornji in spodnji ocenjevalni prag, kakor sta opredeljena v 1. točki priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

5. člen

(merila ocenjevanja)

(1) Ministrstvo izvaja ocenjevanje kakovosti zraka gleda na onesnaževala iz prejšnjega člena v skladu z merili, določenimi v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in naslednjimi merili

a) na območjih in v aglomeracijah, kjer raven onesnaževal presega zgornji ocenjevalni prag iz 1. točke priloge 2 tega pravilnika, se uporabijo meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu. Za pridobitev podatkov o prostorski razporeditvi kakovosti zraka se lahko navedene meritve na stalnem merilnem mestu dopolnijo s tehnikami modeliranja ali z indikativnimi meritvami ali obema hkrati;

b) na območjih in v aglomeracijah, kjer je raven onesnaževal pod zgornjim ocenjevalnim pragom iz 1. točke priloge 2 tega pravilnika, se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati;

c) na območjih in v aglomeracijah, kjer je raven onesnaževal pod spodnjim ocenjevalnim pragom iz 1. točke priloge 2 tega pravilnika, za ocenjevanje kakovosti zraka zadostujejo tehnike modeliranja ali objektivne ocene ali obe hkrati.

(2) Z namenom, da se zagotovijo vsaj podatki o celotnih masnih koncentracijah in kemijski sestavi PM 2,5 na podlagi letnega povprečja, ministrstvo opravlja poleg ocenjevanja iz prejšnjega odstavka tudi meritve na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju), oddaljenih od pomembnih virov onesnaževanja zraka, v skladu z naslednjimi merili

a) postavi se vsaj eno vzorčevalno mesto na ozemlju Republike Slovenije;

b) za dosego potrebne prostorske ločljivosti lahko Republika Slovenija na podlagi sporazuma s sosednjo državo članico Evropske unije postavi eno ali več skupnih merilnih postaj, ki vključujejo tudi zadevna sosednja območja;

c) spremljanje kakovosti zraka se uskladi s strategijo spremljanja in merilnim programom iz Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), ki se izvaja v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86; v nadaljnjem besedilu: Konvencija);

d) glede ciljev kakovosti podatkov za meritve masne koncentracije delcev se uporabljata 1. in 3. točka priloge 1 tega pravilnika ter priloga 4, ki sta sestavni del tega pravilnika.

6. člen

(vzorčevalna mesta)

(1) Ministrstvo določi umestitev vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, PM 10 , PM 2,5 , svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zraku v skladu z merili iz priloge 3 tega pravilnika.

(2) Na vsakem območju ali v aglomeraciji, kjer so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest za posamezno onesnaževalo ne sme biti manjše od števila vzorčevalnih mest, določenega v 3. točki priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za območja in aglomeracije, znotraj katerih se podatki iz vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati, lahko skupno število vzorčevalnih mest iz 1. točke priloge 5 tega pravilnika zmanjša za največ 50 odstotkov, če

a) dopolnilne metode zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na mejne vrednosti ali alarmne vrednosti in tudi podatke za obveščanje javnosti, in

b) število vzorčevalnih mest, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost drugih tehnik zadoščata za določitev koncentracije posameznega onesnaževala, ki se določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz 1. točke priloge 1 tega pravilnika, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili iz 2. točke priloge 1 tega pravilnika.

(4) Če so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka glede kritičnih vrednosti za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov, število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od števila vzorčevalnih mest, določenega v 3. točki priloge 5 tega pravilnika.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za območja, kjer se podatki iz vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo z indikativnimi meritvami ali modeliranjem ali obema hkrati, lahko skupno število vzorčevalnih mest iz 3. točke priloge 5 tega pravilnika zmanjša za največ 50 odstotkov, če se ocenjene koncentracije posameznih onesnaževal lahko določijo v skladu s cilji kakovosti podatkov iz 1. točke priloge 1 tega pravilnika.

(6) Pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na mejne vrednosti, kot so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka, ministrstvo upošteva tudi rezultate modeliranja ali indikativne meritve ali obeh hkrati.

7. člen

(referenčne merilne metode)

(1) Pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, PM 10 , PM 2,5 , svinec, benzen ter ogljikov monoksid se uporabljajo referenčne merilne metode in merila iz 1. in 3. točke priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Druge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji iz 2. točke priloge 6 tega pravilnika.

(2) Če se uporabijo druge merilne metode iz 2. točke priloge 6 tega pravilnika, mora ministrstvo za del programa ocenjevanja kakovosti zraka, ki ga izvaja neposredno, in izvajalci programa ocenjevanja kakovosti zraka ter izvajalci obratovalnega monitoringa, ki vključuje ocenjevanje kakovosti zraka, pripraviti poročilo o dokazu enakovrednosti iz točke 2.1 priloge 6 tega pravilnika.

(3) Izvajalci programa ocenjevanja kakovosti zraka in izvajalci obratovalnega monitoringa, ki vključuje ocenjevanje kakovosti zraka, posredujejo poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvu.

(4) Pri pripravi poročila iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo navodila Evropske komisije glede dokazovanja enakovrednosti.

2. Ocenjevanje kakovosti zraka glede na ozon

8. člen

(merila ocenjevanja)

(1) Če koncentracije ozona na območjih in v aglomeracijah v zadnjih petih letih merjenja presežejo dolgoročne cilje, kot so določeni s predpisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka, ministrstvo opravi meritve na stalnem merilnem mestu.

(2) Za ugotovitev, ali so bili v petih letih dolgoročni cilji iz prejšnjega odstavka preseženi in so na voljo podatki iz obdobja, krajšega od petih let, ministrstvo lahko združi rezultate krajših meritev, opravljenih v času in na mestu, kjer je verjetno, da bodo ravni največje, z rezultati evidenc emisij in modeliranja ravni ozona.

9. člen

(vzorčevalna mesta)

(1) Ministrstvo določi umestitev vzorčevalnih mest za merjenje ozona v skladu z merili iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Na vsakem območju ali v aglomeraciji, kjer so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest za merjenje ozona ne sme biti manjše od števila vzorčevalnih mest, določenega v 1. točki priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Za območja in aglomeracije, znotraj katerih se podatki z vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati, lahko število vzorčevalnih mest iz 1. točke priloge 8 tega pravilnika zmanjša, če so izpolnjeni naslednji pogoji

a) dopolnilne metode zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti, dolgoročne cilje ter opozorilno in alarmno vrednost, kot so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka;

b) število vzorčevalnih mest, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost drugih tehnik zadoščata za določitev koncentracije ozona, ki se določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz 1. točke priloge 1 tega pravilnika, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili iz 2. točke priloge 1 tega pravilnika;

c) na vsakem območju ali v aglomeraciji mora biti najmanj eno vzorčevalno mesto;

d) dušikov dioksid se meri na preostalih vzorčevalnih mestih, razen na postajah v neizpostavljenem podeželskem okolju iz 1. točke priloge 8 tega pravilnika.

(4) Pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti, kot so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka, ministrstvo upošteva tudi rezultate modeliranja ali indikativne meritve ali obeh hkrati.

(5) Ministrstvo zagotovi meritve dušikovega dioksida na najmanj 50 odstotkih vzorčevalnih mest za vzorčenje ozona v skladu s 1. točko priloge 8 tega pravilnika. Merjenje se izvaja neprekinjeno, razen na postajah v neizpostavljenem podeželskem okolju, kakor so opredeljene v 1. točki priloge 7 tega pravilnika, kjer se lahko uporabijo tudi druge merilne metode.

(6) Na območjih in v aglomeracijah, kjer so bile koncentracije v vsakem od prejšnjih petih let merjenja pod dolgoročnimi cilji, kot so določeni v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka, ministrstvo določi število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu v skladu z 2. točko priloge 8 tega pravilnika.

(7) Ministrstvo zagotovi meritve koncentracije predhodnih snovi ozona iz priloge 9 tega pravilnika na vsaj enem vzorčevalnem mestu. Ministrstvo določi število in mesto vzorčevalnih mest za merjenje predhodnih snovi ozona ob upoštevanju ciljev in metod iz priloge 9 tega pravilnika.

10. člen

(referenčne merilne metode)

Za merjenje ozona se uporabljajo referenčne metode iz točke 1.8 priloge 6 tega pravilnika. Druge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji iz 2. točke priloge 6 tega pravilnika.

3. Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM 2,5

11. člen

(kazalnik povprečne izpostavljenosti PM 2,5 )

(1) Ministrstvo določi kazalnik povprečne izpostavljenosti PM 2,5 v skladu s prilogo 10, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Pri razporeditvi in določitvi števila vzorčevalnih mest v skladu s prilogo 3 tega pravilnika, na katerih temelji kazalnik povprečne izpostavljenosti PM 2,5 , ministrstvo upošteva izpostavljenost celotnega prebivalstva Republike Slovenije. Število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od števila, ki se določi na podlagi 2. točke priloge 5 tega pravilnika.

4. Ocenjevanje kakovosti zraka glede na arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike

12. člen

(vzorčevalna mesta)

(1) Ministrstvo za oceno skladnosti s ciljnimi vrednostmi določi umestitev vzorčevalnih mest za meritve arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v skladu z merili iz priloge 3 tega pravilnika.

(2) Na vsakem območju ali v aglomeraciji, kjer so meritve obvezne v skladu s predpisom, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število stalnih vzorčevalnih mest za posamezno onesnaževalo ne sme biti manjše od števila vzorčevalnih mest, določenega v prilogi 11, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Za območja in aglomeracije, znotraj katerih se podatki z vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz drugih virov (npr. evidence emisij, indikativne metode meritev in modeliranje kakovosti zraka ter podatki iz modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati), se lahko število vzorčevalnih mest iz 1. točke priloge 8 tega pravilnika zmanjša, če so izpolnjeni naslednji pogoji

a) dopolnilni podatki zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti,

b) število stalnih vzorčevalnih mest, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost dopolnilnih podatkov zadoščata za določitev koncentracije, ki se določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz 1. točke priloge1 tega pravilnika, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili iz 2. točke priloge 1 tega pravilnika, in

c) na vsakem območju ali v aglomeraciji mora biti najmanj eno stalno vzorčevalno mesto.

13. člen

(referenčne merilne metode)

Za merjenje arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku se uporabljajo referenčne merilne metode, ki so določene v prilogi 12, ki je sestavni del tega pravilnika. Druge merilne metode se lahko uporabijo pod pogoji iz priloge 12 tega pravilnika.

III. PROGRAM OCENJEVANJA KAKOVOSTI ZRAKA

14. člen

(program ocenjevanja kakovosti zraka)

(1) Ocenjevanje kakovosti zraka glede na onesnaževala iz predpisa, ki ureja kakovost zunanjega zraka, in predpisa, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku, se izvaja v skladu s programom ocenjevanja kakovosti zraka. Program ocenjevanja kakovosti zraka sprejme minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: minister), za obdobje treh koledarskih let. Vsebina programa ocenjevanja kakovosti zraka je določena v prilogi 13, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Minister sprejme program ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka najmanj dva meseca pred začetkom koledarskega leta, v katerem se bo začel izvajati.

(3) Program ocenjevanja kakovosti zraka iz prejšnjega odstavka se lahko dopolni vsako leto. Dopolnitev se pripravi najmanj dva meseca pred začetkom koledarskega leta, v katerem se bo začel izvajati.

15. člen

(lokalni programi ocenjevanja kakovosti zraka)

Če občina zagotavlja podrobnejše ali posebno ocenjevanje kakovosti zraka v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, mora ministrstvu posredovati podatke ob smiselni uporabi določb 14. in 17. člena tega pravilnika.

IV. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN LETNA POROČILA

16. člen

(obveščanje javnosti)

(1) Ministrstvo redno obvešča javnost o kakovosti zraka v skladu s prilogo 14, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Ministrstvo redno obvešča javnost tudi o

a) odločitvi o odlogu rokov za dosego skladnosti in oprostitvi obveznosti uporabe mejnih vrednosti za dušikov dioksid in benzen v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka;

b) oprostitvi uporabe mejnih vrednosti za PM 10 zaradi disperzijskih značilnosti določenega mesta, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja v skladu s prepisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka;

c) načrtih za kakovost zraka in kratkoročnih akcijskih načrtih za kakovost zraka iz predpisa, ki ureja kakovost zunanjega zraka.

17. člen

(letna poročila)

(1) Ministrstvo pripravi letna poročila za onesnaževala iz predpisa, ki ureja kakovost zunanjega zraka, in predpisa, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku.

(2) Letna poročila iz prejšnjega odstavka vsebujejo povzetke podatkov o preseganju mejnih, ciljnih vrednosti, dolgoročne cilje ter opozorilne in alarmne vrednosti, kot so določene v predpisih iz prejšnjega odstavka za posamezna obdobja, in oceno posledic teh preseganj.

(3) Podrobnejša vsebina letnega poročila iz prvega odstavka tega člena je navedena v prilogi 15, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4) Letna poročila se objavijo v informacijskem sistemu okolja.

Priloga 1: Cilji kakovosti podatkov

Priloga 2: Določitev zahtev za ocenjevanje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zraku znotraj območja ali v aglomeraciji

Priloga 3: Ocenjevanje kakovosti zraka in postavitev vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM 10 in PM 2 , 5 ), svinca, benzena, ogljikovega monoksida ter arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov

Priloga 4: Meritve na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju ne glede na koncentracijo

Priloga 5: Merila za določitev najmanjšega števila vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu glede koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zraku

Priloga 6: Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM 10 in PM 2 , 5 ), svinca, benzena, ogljikovega monoksida ter ozona

Priloga 7: Merila za razvrščanje in postavitev vzorčevalnih mest za ocenjevanje koncentracij ozona

Priloga 8: Merila za določitev najmanjšega števila vzorčevalnih mest za meritve koncentracij ozona na stalnem mestu

Priloga 9: Meritve predhodnih snovi ozona

Priloga 10: Kazalnik povprečne izpostavljenosti

Priloga 11: Merila za določitev najmanjšega števila vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zraku, na območjih in v aglomeracijah, pri katerih je meritev na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov

Priloga 12: Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij in usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov

Priloga 13: Vsebina programa ocenjevanja kakovosti zraka

Priloga 14: Obveščanje javnosti

Priloga 15: Vsebina letnega poročila o kakovosti zraka

Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11 ) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi

»V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

18. člen

(prehodne določbe)

(1) Oprema za meritve žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, PM 10 , PM 2,5 , svinca, benzena, ogljikovega monoksida ter ozona na stalnem merilnem mestu se mora uskladiti z referenčno metodo ali enakovredno metodo iz priloge 6 tega pravilnika najpozneje do 11. junija 2013.

(2) Do sprejema programa ocenjevanja kakovosti zraka iz 14. člena tega pravilnika se uporablja program monitoringa kakovosti zraka, izdelan na podlagi Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 36/07).

19. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o monitoringu kakovosti zraka (Uradni list RS, št. 36/07).

20. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 6/15 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»9. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 5/17 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.