Odlok o razglasitvi Pelikanovega ateljeja v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Celje – Pelikanov atelje (EŠD 9825).

Enota ima zaradi kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Pelikanov atelje je edini v celoti ohranjen in muzejsko prezentiran primer zastekljenega fotografskega ateljeja s konca 19. stoletja pri nas. Je redkost tudi v širšem evropskem prostoru. Leta 1899 ga je dal v skladu s tedanjimi dunajskimi tehničnimi predpisi postaviti celjski fotograf Johan Martin Lenz. Leta 1920 ga je odkupil Josip Pelikan. Fotografski atelje ima zidano, delavnicam namenjeno pritličje in kovinsko, zastekljeno konstrukcijo fotografskega salona v nadstropju, z mehanizmi za prezračevanje, ogrevanje, zastiranje svetlobe in odvajanje kondenzne vode, z ohranjenimi kulisami in drugo opremo.

3. člen

Spomenik stoji na parceli številka 2343/2, k.o. Celje.

Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrski kopiji v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorisne in višinske gabarite ateljeja in druge značilne stilne in tehniške elemente in opremo, razen vzdrževalnih posegov,

- v območju spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

- prepovedano je parkiranje v neposredni okolici spomenika,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se

- ohranijo kulturne, tehniške, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

5. člen

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik ali njegove dele, so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

6. člen

( prenehal veljati )

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga 1: Kopija načrta

Odlok o razglasitvi Pelikanovega ateljeja v Celju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 26/01 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.