Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Duha v Slovenj Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Slovenj Gradec – Cerkev sv. Duha (EŠD 658).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega ter umetnostnega in arhitekturnega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Cerkev sv. Duha je bila zgrajena v začetku 15. stoletja kot cerkev mestnega špitala. Cerkev, ki sodi tako po opremi, kot poslikavi v sam vrh naše spomeniške dediščine, odlikuje predvsem njena poslikava v notranjščini. Freske iz druge polovice 15. stoletja so delo slikarja Andreja iz Ottinga in sodijo med naše najpomembnejše slikarsko gradivo 15. stoletja.

3. člen

Spomenik stoji na parceli številka 572, k.o. Slovenj Gradec.

Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,

- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim kulturno-varstvenim soglasjem pristojnega zavoda,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. členu odloka naštetih posameznih elementov te enote.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se

- ohranijo kulturne, arheološke, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

6. člen

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 634-03/2001-2

Ljubljana, dne 29. marca 2001.

Vlada Republike Slovenije

dr. Janez Drnovšek l. r.

Predsednik

Priloga 1: Kopija katastrskega načrta