Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Triglav – Aljažev stolp (EŠD 5531).

Enota dediščine ima zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 m visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije.

3

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vso površino vršne piramide Triglava v razdalji 300 metrov od stolpa ter območja v širši okolici, na katerih bi mogli biti postavljeni objekti, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot ter namembnosti v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav kovinskih elementov stolpa in njegovo premikanje,

- prepoved pritrjevanja spominskih plošč na stolp in v njegovo neposredno okolico,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stolp in njegov prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in prost dostop javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

( prenehal veljati )

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Kulturni spomenik državnega pomena; Aljažev stolp na Triglav (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.