Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 129/03 z dne 22. 12. 2003),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Šentrupert na Dolenjskem – Cerkev sv. Ruperta (EŠD 730).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, umetnostno-arhitekturnih, urbanističnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, urbanističnega in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Cerkev je bila zgrajena na prostoru starejše prednice v 15. stol. v več gradbenih fazah, ki nazorno ilustrirajo stopnje razvoja poznogotske arhitekture v Sloveniji. Arhitekturno sta pomembna zlasti starejši, dolgi zvezdasto obokan kor z zunanjimi oporniki in v pritličju obokani zvonik, katerega nadstropni del prehaja iz štiristrane osnove v osmerostrani stolp. Patronat nad župnijo in kasnejšo gradnjo je v začetku 15. stol. pridobil Herman II. Celjski. Dela so končali leta 1497, ko so ladjo obokali z zvezdastimi oboki, s katerimi so vzdolžno usmerjeni ladijski del modernizirali v triladijsko dvorano po vzoru gorenjskih dvoranskih cerkva.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelno številko 29/12, k.o. Šentrupert. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1: 1000 z dne 9. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, sakralnih, umetnostno-arhitekturnih, in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohrajanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti, predelav pročelij in notranjosti, klesanih detajlov in tehničnih značilnosti objekta,

- posegi v spomenik so dovoljeni le s predhodnim soglasjem za izboljšanje njegove prezentacije in pod pogoji iz konservatorskega programa,

- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,

- znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen objektov, ki so usklajeni s konservatorskim programom in kulturnovarstvenimi pogoji zavoda,

- dovoljeno je izvajati restavratorska dela pod pogoji iz predhodne alinee,

- omogočanje predstavitve objekta in dostopnost javnosti, v meri, ki ne ogroža varovanih prvin spomenika.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih urbanističnih in zgodovinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Cerkev sv. Ruperta (topografski načrt)