Odlok o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03 z dne 24. 11. 2003),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632).

Enota Antični mitrej ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Mitrej v Judovju, gozdu zahodno nad vasjo Rožanec v Beli krajini je edini od maloštevilnih mitrejev v Sloveniji, postavljen v naravno okolje. V steno opuščenega antičnega kamnoloma so ga vklesali ob koncu 2. stoletja našega štetja. Posvetilni napis je vklesan nad reliefno podobo nepremagljivega boga Mitra, ki opravlja daritev bika. Predstavljeni so ostali značilni motivi, ki so bili v tem kultu standardni, to so krokar, pes, kača, škorpijon, sonce luna, svečenika Cautopates in Cautes.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelno številko 4262/2, k.o. Petrova vas. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 3. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti,

- znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja,

- dovoljeno je tradicionalno gospodarjenje z gozdom, s sprejetim gozdnogospodarskim načrtom mora soglašati zavod,

- prepovedani so goloseki in posegi, ki bi spreminjali konfiguracijo zemljišča ali sedanjo rabo zemljišč na vplivnem območju,

- posegi v spomenik so dovoljeni le s predhodnim soglasjem za izboljšanje njegove prezentacije in pod pogoji iz konservatorskega programa,

- dovoljeno je izvajati restavratorska dela pod pogoji iz predhodne alinee,

- omogočanje predstavitve objekta in dostopnost javnosti.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških in krajinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

( prenehal veljati )

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»3. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.