Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03 z dne 24. 11. 2003),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine

Dvor pri Polhovem Gradcu – Cerkev sv. Petra (EŠD 130).

Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in prostorskih lastnostih izjemen pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Cerkev sv. Petra v Dvoru, dominanta vasi, je bila zgrajena po enotnem načrtu med leti 1525-48. Skoraj celostno ohranjeni poznogotski sakralni objekt, veliko redkost za Slovenijo, odlikujejo zlasti stroga monumentalnost zunanjščine, številne kamnoseške dekoracije na vhodnem portalu in dvonadstropnih emporah prezbiterija, ravno prekrit triladijski dvoranski prostor z delilnimi arkadiranimi stenami in tridelno arkadiranima baldahinskima lopama in sočasna cerkvena oprema ter renesančna dekorativna poslikava zakristije in baldahinskih lop. Med mlajšo opremo so številni zgodnjebaročni zlati oltarji iz prve polovice 17. stol.; baročni veliki oltar je delo delavnice Facijev (1739).

3

Spomenik obsega zemljišče, del parcelne številke 2* (del stavbne parcele s Cerkvijo sv. Petra), k.o. Babna gora. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 1. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega prostor v radiju 50 metrov od oboda sakralnega objekta, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili zavarovano vedutno, predvsem gabaritno izpostavljenost spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- predhodne arheološke raziskave v primeru posegov v zemeljske plasti na zavarovanem območju spomenika,

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične ter premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,

- strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture (kritina) v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,

- prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjost in notranjščine objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin,

- prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta v naselju.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se

- ohrani njegov sakralni pomen in raba,

- ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi kulturnih vrednot spomenika in situ in v medijih,

- ter spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

( prenehal veljati )

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.