Odlok o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),

- Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 z dne 6. 6. 2003),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Predjama – Grad Jama (EŠD 569).

V območju kulturnega spomenika se razglasi za kulturni spomenik državnega pomena enoto dediščine

- Predjama – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 4028).

Enoti imata zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturna spomenika državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Grad Jama je edini ohranjeni jamski grad in grad, ki zapira vhod v podzemno jamo v Sloveniji. Grad ima redko ohranjen stavbni razvoj iz jamskega zavetišča in srednjeveške utrdbe v trdnjavo pred jamo in v renesančno bivališče z izrazitimi bivalnimi nizi sob. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Notranjske, roba krasa in Slovenije.

Cerkev je značilna gotska podružnica z izjemno kakovostno gradnjo gotske stavbe ter klesanih detajlov s preslico in s freskami iz 15. stol. v notranjosti, kar je redkost za ta del Slovenije.

3

Spomenik Predjama – Grad Jama obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1582/2 (del parcele: osrednji del sega na južni strani do jugovzhodne meje parcele št. 1883/1 in prečno do zahodnega roba parcele št. 1582/41 ter po severozahodni meji južno do severozahodnega roba parcele št. 1582/3), 1582/3, 1582/87, 1582/88, 1582/90 (prej *103), 1807/1 (prej 1807), 1807/2 (prej *97), 1808, 1809/1, 1809/2, 1809/3, 1809/4, 1809/5 (prej *98), 1810, 1811, 1812/1, 1812/2, 1812/7 (prej *90/2), 1813/1, 1813/2, 1813/3, 1813/4 (prej *95), 1813/5 (prej *94/2), 1813/6 (prej *94/3), 1813/7 (prej *96), 1814, 1816/2 (prej *94/1), 1817/6 (prej *93), 1879/6 (prej *92/1), 1879/7 (prej *92/2), 1881/1, 1881/2, 1882, 1883/1, 2288/1 (del parcele: severni in zahodni del poti vse do jugozahodnega roba parcele št. 228/2), 2288/2, 2288/4, 2288/5, 2288/8 (prej *102), 2306 (del parcele: severni del poti do severne meje parcele št. 1806/1), 2310 (del parcele: zahodni del ceste do južnega roba parcele št. 1879/6), vse k.o. Bukovje. Spomenik Cerkev Matere Božje obsega zemljišče s parcelno številko 1817/6 (prej *93), k.o. Bukovje.

Meji obeh spomenikov sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje obeh spomenikov obsega vse območje skalne stene, podzemne jame za in pod gradom ter območja v razdalji 100 m od oboda gradu, radialno območje 30 m okoli cerkve in območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali načrtovane dejavnosti, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin gradu ter cerkve, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti vseh poslikav v cerkvi,

- podrejanje posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, varovanje vedut na grad in jamo,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote, ter v okviru muzealskih izhodišč,

- na območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

- prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, umetnostno- -arhitekturnih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,

- znanstveno-raziskovalnemu delu,

- učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

( prenehal veljati )

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: (črtana)

Odlok o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.