Odlok o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 46/05 z dne 9. 5. 2005),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Celje – Knežji dvorec (EŠD 60).

Enota dediščine ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Stavba, ki je po številnih prezidavah dočakala današnji čas, je bila rezidenca grofov celjskih. Izluščena gotska zasnova in vsi mnogoštevilni, predvsem gotskimi arhitekturni detajli kažejo na izjemno kvaliteto te arhitekture, ki ji gre mesto med vrhunskimi profanimi fevdalnimi arhitekturami srednje Evrope. Ohranjeni avtentični srednjeveški elementi omogočajo rekonstrukcijo dela nekdanje knežje palače, edine svoje vrste v Sloveniji.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelne številke 2036/1, 2036/2, 2036/22, 2036/8, vse k.o. Celje. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 9. 7. 2003, Uradni list RS, št. 71/03, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika leži znotraj mej starega mestnega jedra in neposredno ob njem.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav vseh likovnih in gradbenih prvin gotske stavbe,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v območje dvorca spomeniškim lastnostim spomenika,

- pred posegi v spomenik je potrebno izdelati konservatorski program,

- znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

- prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ ter v medijih,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.