Odlok o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi Gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 46/05 z dne 9. 5. 2005),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Bogenšperk – Grad Bogenšperk (EŠD 29).

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Grad Bogenšperk, prostorska dominanta in dom izjemne osebnosti, je bil v osnovi zgrajen v 15. stoletju, pomembnejše prezidave izvirajo iz 16. in 17. stoletja. Kvadratno tlorisno zasnovo dvonadstropnega gradu sestavljajo štirje med seboj povezani trakti z obrambnimi stolpi na treh vogalih. Grad je zgodovinsko pomemben kot nekdanja lastnina in dom Janeza Vajkarda Valvasorja od leta 1672 do 1692. Na gradu je imel za svoj čas izjemno knjižnico, zbirko grafik in instrumentov. V bakrotiskarni, ki jo je Valvasor v gradu uredil leta 1678, je nastajala Slava vojvodine Kranjske.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelne številke 1941, 1942, 1943, 1944/3, 1945, 1957/1, 1957/2, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1964, 1965/3, 1965/4, 1965/5, 2027/3 (del parcele: južni in osrednji del poti do parcele št. 2009), 2029 (del parcele: del poti od parcele št. 2027/3 do parcele št. 1955 oziroma 1956/2), vse k.o. Liberga. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 25. 10. 2002, Uradni list RS, št. 97/02, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 200 metrov od grajskega kompleksa ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejski namembnosti,

- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisne sheme ter ohranjenih delov opreme,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda poti in rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka,

- znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

- prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki naštetih posameznih elementov te enote.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

( prenehal veljati )

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Grad Bogenšperk (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi Gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 46/05 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»2

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.