Odlok o razglasitvi Simončičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine

- Bistrica pri Mokronogu – Simončičev toplar (EŠD 8078).

Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Simončičev toplar v Bistrici pri Mokronogu sodi med najpomembnejše kozolce na Slovenskem. Vezani kozolec - toplar je odlično tesarsko delo, ki priča tudi o likovnem obzorju naročnika – srednje velikega kmeta iz Bistrice pri Mokronogu. Gradbeno-razvojno predstavlja eno od izhodiščnih razvojnih faz toplarjev v Mirnsko-Mokronoški kotlini, ki so bili postavljeni v obdobju od konca 18. do šestdesetih let 20. stoletja in predstavlja sam vrh vezanega kozolca na Slovenskem.

3. člen

Spomenik stoji na parceli številka 976/3, k.o. Bistrica.

Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje spomenika v celoti, v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote,

- omogočanje predstavitve spomenika in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža spomenika in njegove namembnosti.

Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa

- prepoved posegov, ki bi prizadeli obstoječe vedute na varovane elemente kozolca.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se

- ohranijo kulturne, etnološke, umetnostne in arhitekturne ter krajinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

( prenehal veljati )

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi Župančičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«,

Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi Župančičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 59/05 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»4. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.