Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (kolp80)

1. člen

V devetem odstavku IV. poglavja kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in 57/95) se v drugem stavku druge alinee za besedo “republike” namesto ločila pika postavi vejica in doda besedilo: sodelovanje sindikalnih zaupnikov (predsednikov sindikata) v organih sindikata dejavnosti na ravni republike in čas za sodelovanje v organih zavoda;

2. člen

V devetem odstavku IV. poglavja se za za peto alineo doda nova alinea, in sicer

– sindikalnemu zaupniku (predsedniku sindikata) pripadajo trije dodatni dnevi za organizirano izobraževanje, s pravico do nadomestila plače in plačila stroškov za izobraževanje;

3. člen

V devetem odstavku IV. poglavja se za novo šesto alineo doda alinea

– sindikalni zaupnik, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno, ima tudi vse druge pravice, ki jih določa kolektivna pogodba, vštevši pravico, da se po prenehanju funkcije razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.

Dosedanje šesta, sedma, osma in deveta alinea postanejo osma, deveta, deseta in enajsta alinea.

4. člen

1. člen se dopolni z alineama

– vrsto strokovne izobrazbe

– potrebne delovne izkušnje

5. člen

V prvem odstavku 14. člena se v četrti vrstici za piko postavi vejica in doda besedilo, in sicer: , če je delavec razporejen na delovno mesto, ki je razporejeno v tarifni skupini od I do V, in 60 dni, če delavec razporejen na delovno mesto v VI. do IX. tarifni skupini.

6. člen

Prvi odstavek 19. člena se spremeni in se glasi

Delavca, ki ne izpolnjuje pogojev glede stopnje in smeri izobrazbe, kakor je zahtevana z aktom o sistemizaciji za delovno mesto, na katerega je že razporejen, zavod ne more razporediti na drugo delovno mesto, če se izobražuje za pridobitev ustrezne izobrazbe ter izpolnjuje študijske obveznosti skladno s sklenjeno pogodbo o izobraževanju ali mu je bila ponujena možnost pridobitve ustrezne stopnje izobrazbe.

7. člen

Drugi odstavek 19. člena se črta.

8. člen

20. člen se nadomesti z besedilom

Delavec je lahko prevzet na delo v drug zavod, drugo organizacijo (podjetje) oziroma k delodajalcu pod naslednjimi pogoji,

– da se v zavodu ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila;

– da drug zavod oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev;

– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drug zavod, organizacijo oziroma delodajalcu, upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, kot da delavec ni spremenil zaposlitve;

– da je delavec v drug zavod, organizacijo oziroma k delodajalcu prevzet za nedoločen čas.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh zavodih (sveta zavoda) oziroma organizacijah (upravni organ) oziroma delodajalcih.

Zavod je dolžan vabiti na sejo organa sindikat, katerega član je delavec, ko odloča o prevzemu na delo v drug zavod, organizacijo oziroma zasebnemu delodajalcu.

Pogodba iz prejšnjega odstavka se posreduje v mnenje sindikatu. Zavod se je dolžan opredeliti do mnenja sindikata.

9. člen

Za 20. členom se dodata 20.a in 20.b člen, ki se glasita

10. člen

Drugi odstavek 21. člena se dopolni z alineo

– če je delavec invalid II. ali III. kategorije oziroma ima najmanj 60% telesno okvaro.

11. člen

Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi

Delavci, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo in imajo ordinacijski čas oziroma delajo s strankami, (delovna mesta so priloga) imajo pravico do najmanj ene ure dnevno za strokovno pripravo v zavodu in druga strokovna opravila v zavodu.

12. člen

V 35. členu se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi

Skupno število dni letnega dopusta posameznega delavca po določilih 36. člena ne more preseči 45 delovnih dni oziroma 55 delovnih dni, če gre za delavce, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, delavce, ki delajo pod psihičnimi obremenitvami iz 5. točke 36. člena ter delavce v prosekturi.

13. člen

V drugem odstavku 36. člena se besedi “zavarovalna doba” nadomestita z besedama “delovna doba”.

14. člen

V 45. členu se za besedami “njegovega delavca” postavi pika.

Nadaljevano besedilo “ali če zavod uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu.” se črta.

15. člen

V 52. členu se doda peti odstavek, ki se glasi

“Medsebojna razmerja med šolskim in zdravstvenim zavodom se uredijo v pogodbi, v kateri se določi obseg pravic dijakov in študentov ter način zagotavljanja sredstev.”

16. člen

V 58. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi

Odpovedni rok se lahko skrajša v sporazumu med delavcem in direktorjem.

17. člen

19. točka IV. poglavja se spremeni tako, da se naslov “Odškodnina za nezakonite odločbe” nadomesti z naslovom “Pogodbena kazen”.

18. člen

V 62. členu se besedi “pavšalna odškodnina” nadomestita z besedama “pogodbena kazen”.

19. člen

V 70. členu se spremeni besedilo 4., 5. in 6. alinee, in sicer

Četrta alinea se pred zaklepajem dopolni z naslednjim besedilom: ter vodenja organizacijskih enot

Peta alinea se spremeni tako, da se glasi

– programiranost dela, napor pri delu z ljudmi in umski napor,

Šesta alinea se spremeni tako, da se glasi

– upoštevajo se škodljivi vplivi delovnega okolja in težji delovni pogoji iz 76., 77. in 78. člena, če so na delovnem mestu stalno prisotni.

20. člen

73. člen se spremeni tako, da se glasi

Za vodilna in vodstvena delovna mesta, kjer predstavlja pretežni del nalog vodenje in organiziranje dela, ter vodilna delovna mesta po statutu zavoda, se pri določitvi plačilnega razreda delovnega mesta v sistemizaciji zavoda upošteva kriterij vodenja organizacijskih enot.

Pri tem se upošteva primerljiva delovna mesta v zavodu, nivo organizacijske enote v zavodu ter zahtevnost, odgovornost in kompleksnost vodenja glede na

– število delavcev, za katere je delavec na tem delovnem mestu odgovoren,

– vsebino in obseg dela enote,

– izobrazbeno strukturo delavcev v enoti,

– velikost prihodka zavoda.

Za druga delovna mesta se lahko določi dodatek za vodenje v skladu z 88.a členom.

20.a člen

Delavec je lahko začasno razporejen v drug zavod, organizacijo ali k delodajalcu v skladu z zakonom.

Sklep o takšni razporeditvi se izvede na podlagi sporazuma oziroma pogodbe med direktorjem in ustreznim organom zavoda oziroma organizacije, kamor je delavec razporejen.

Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica.

Razporeditev po tem členu lahko traja največ 6 mesecev oziroma dokler delo, zaradi katerega je bil začasno razporejen, ni končano.

20. b člen

V sporazumu med obema zavodoma oziroma organizacijama ali delodajalcem mora biti določeno

– čas trajanja začasne razporeditve,

– pravice, obveznosti in odgovornosti delavca in delovne organizacije oziroma delodajalca v zvezi z delovnim mestom,

– način ugotavljanja in izplačevanja plače.

21. člen

V drugem odstavku 76. člena se doda tretji stavek, ki se glasi

Podpisniki sklenejo in podpišejo dogovor o tem, kateri škodljivi vplivi iz prvega odstavka tega člena praviloma nastopajo in o višini dodatka iz tega naslova za tipična delovna mesta v dejavnosti.

22. člen

Prvi stavek drugega odstavka 77. člena se spremeni tako, da se glasi

a) Za občasno delo v teh pogojih, ki obsega več kot 1/3 delovnega časa in se opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

– delo s kontaminiranimi odpadki (izločki) 0,15

– nega bolnika ali priprava citostatikov 0,30

– aplikacije citostatikov in nega 0,40

– priprava, aplikacije citostatikov in nega 0,50

– priprava, aplikacije in nega v ambulantni KT 0,90

b) Za občasno delo v teh pogojih, ki obsega manj kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko

– delo s kontaminiranimi odpadki (izločki),

samo aplikacije, samo priprava citostatikov 0,10

– nega bolnika 0,20

– priprava, aplikacije citostatikov in nega 0,30

– priprava, aplikacije in nega v ambulantni KT 0,30

Alinee se med seboj izključujejo.

23. člen

V četrtem odstavku 84. člena se število “30%” nadomesti s “50%” in se za besedama “od osnove” ločilo pika nadomesti z vejico in se doda naslednje besedilo

, razen za primere iz drugega in tretjega odstavka 87. člena in za opravljene storitve v času dežurstva oziroma stalne pripravljenosti, ki so izražene v pavšalu (niso dejansko evidentirane), ko delavcu pripada dodatek v višini 30% od osnove, kot jo določa 87. člen.

Zdravnikom se ure obvezne prisotnosti, ure stalne pripravljenosti in ure opravljenih storitev plačujejo na način, kot ga določata 84. in 87. člen le do uveljavitve predpisov, ki bodo drugače vrednotili delo zdravnikov.

24. člen

Za 88. členom se doda nov 88.a člen, ki se glasi

“Dodatek za vodenje (funkcijski dodatek)”

25. člen

Za 89.a členom se dodata nova 89.b in 89.c člen, ki se glasita

h) Dodatek za nevarnost okužb ali zahtevnost socialnih stikov

26. člen

Za 89.c členom se doda 89.d člen, ki se glasi

j) Dodatek za dvojezično poslovanje

27. člen

V 90. členu se peta alinea spremeni in glasi

– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca oziroma v primerih strokovnega izpopolnjevanja iz 42. in 43. člena, če so v interesu zavoda.

28. člen

Zadnji odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi

Osnova za obračun nadomestila plače je plača delavca, kakršno je prejel v preteklem mesecu. Pri tem se osnovo določi v urni postavki tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa iz preteklega meseca. V primeru, da se v tekočem mesecu osnova oziroma izhodiščna plača za obračun plač v zavodu poviša, se adekvatno poviša tudi osnova za obračun nadomestila plače delavca.

30. člen

Zadnji odstavek 101. člena se spremeni tako, da se glasi

Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči pripravi sindikat.

31. člen

115. člen se dopolni z naslednjim besedilom

Za prvim stavkom prvega odstavka se doda naslednji stavek

Tako določen izhodiščni količnik se sindikalnemu zaupniku poviša za plačilne razrede iz naslova napredovanja po pravilniku o napredovanju.

Za prvim odstavkom se doda drugi odstavek

Sindikalni zaupnik, ne glede na to, ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno, ne more prejemati plače iz naslova delovne uspešnosti nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu.

Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka tri leta.

Sindikalnemu zaupniku se lahko določi delovna uspešnost, ki je nižja od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu oziroma onemogoči napredovanje (drugi odstavek tega člena), če k takemu ravnanju poda sindikat soglasje v osmih dneh od prejetja direktorjevega predloga.

32. člen

Priloga seznama delovnih mest k 71. členu se spremeni tako, da se pri delovnem mestu pod zaporedno številko 6 besedilo v oklepaju “delo z duševno prizadetimi “ nadomesti z besedilom “negovalna enota”.

33. člen

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. aprila 1996 dalje.

Ljubljana, dne 26. marca 1996.

Ministrstvo za zdravstvo dr. Božidar Voljč l. r. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop l. r. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije dr. Igor Kodrič l. r. ZSSS-Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Erih Šerbec l. r.

Ljubljana, dne 1. aprila 1996.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Črnivec l. r.

Pristop

k podpisu kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in 57/95)

Na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-077/94-02 z dne 28. 11. 1994 je Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije postal reprezentativni sindikat v panogi zdravstvene zaščite v Republiki Sloveniji.

Med podpisnike kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in 57/95) se na strani delojemalcev določi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Ljubljana, dne 2. aprila 1996.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije dr. Igor Kodrič l. r. ZSSS-Republiški odbor zdravstva in socialnega skrbstva Erih Šerbec l. r. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Černivec l. r. Ministrstvo za zdravstvo dr. Božidar Voljč l. r. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop l. r. Zdravniška zbornica Slovenije prim. dr. Kurt Kancler l. r.

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisane v register kolektivnih pogodb z datumom 1. 4. 1996 pod zap. št. 39/2 in št. spisa 121-03-020/94-18.

88.a člen

Zaposleni, ki kot del svojih nalog opravljajo tudi naloge vodenja, vendar niso razporejeni na delovno mesto, katerega plačilni razred je določen v skladu s 73. členom, so upravičeni do dodatka za vodenje. Dodatek lahko znaša od 0,20 do 1,00 količnika. Konkretno višino mesečnega dodatka iz tega naslova se določi glede na

– število delavcev, za katere je odgovoren,

– vsebino in obseg dela,

– izobrazbeno strukturo zaposlenih.

89.b člen

Zaposlenim v zdravstvenih zavodih in zavodih s področja socialnega varstva pripada dodatek za nevarnost okužb ali dodatek za zahtevnost socialnih stikov v višini 0,15 količnika.

Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.

i) Dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti

89.c člen

Zaposlenim v zdravstvenih zavodih in zavodih s področja socialnega varstva, ki so razporejeni na delovna mesta v tarifnih skupinah IV.-IX., pripada dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v višini 0,05 do 0,35 količnika.

Višina dodatka iz prvega odstavka tega člena za zaposlene v zdravstvenih zavodih, izražena v količniku na najnižjo izhodiščno plačo (količnik 1,00), znaša

– za odgovornost za postavitev diagnoze ali

terapije pri bolnikih ter odgovornost za zdravje bolnika 0,35

– za najzahtevnejša dela v zdravstvenem

teamu in odgovornost za sredstva 0,25

– za širšo odgovornost za bolnike, ker so se

za zdravnika opredelili kot za izbranega zdravnika 0,25

– za sodelovanje v zdravstvenem ali strokovnem teamu 0,20

– za izvajanje zdravstvene nege bolnikov, ko

so ogrožene življenjske funkcije in lahko nastopi

odpoved le-teh 0,18

– za izvajanje zdravstvene nege bolnikov,

ko so življenjske funkcije nestabilne in je potrebno

zagotavljati neprekinjen nadzor in za druge

obremenitve v interdisciplinarnem zdarvstvenem teamu 0,15

– za zahtevnost dela v strokovnem teamu in

odgovornost za sredstva 0,10

– za celovito zdravstveno nego na negovalnih

oddelkih in ambulantah 0,10

– za odgovornost pri ravnanju z zdravstvenimi

materiali in za posebne obremenitve pri izvajanju

nalog v zdravstvenem teamu 0,05

Višina dodatka iz prvega odstavka tega člena za zaposlene v zavodih s področja socialnega varstva. izražena v količniku na najnižjo izhodiščno plačo (količnik 1,00), znaša

– za delo specialistov v multidisciplinarnih

kriznih teamih 0,30

– za nosilce prve socialne pomoči 0,20

– za izvajalce osebne pomoči, pomoči družini

za dom, socialne preventive, javnih pooblastil,

vodenja pomoči na domu, skupinske habilitatorje 0,15

– za izvajanje pomoči na domu, inštruktorji

v VDC in za naloge v zvezi z družinskimi

prejemki in v zvezi z brezdomci 0,10

Dodatki za zaposlene v zavodih s področja socialnega varstva, ki opravljajo zdravstvene storitve ali druga dela, ki so istovrstna z deli v zdravstvenih zavodih, se določijo v skladu z drugim odstavkom tega člena.

Dodatki iz tega člena se med seboj izključujejo.

Dodatki za posamezna delovna mesta se določijo selektivno po tarifnih skupinah na podlagi enotnega seznama delovnih mest za zdravstvene zavode in zavode s področja socialnega varstva. Pri določitvi dodatka se upošteva delo, ki ga zaposleni v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravlja več kot 2/3 delovnega časa.

Minister, pristojen za zdravstvo, in minister, pristojen za socialno varstvo, skleneta s sindikati, podpisniki te pogodbe dogovor o načinu realizacije tega člena.

89.d člen

Delavcem, ki delajo na območju občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost in so razporejeni na delovna mesta, za katera je z aktom o sistemizaciji zahtevano znanje jezika narodne skupnosti, pripada dodatek za dvojezično poslovanje. Dodatek znaša za

– aktivno znanje jezika narodne skupnosti 6%,

– pasivno znanje jezika narodne skupnosti

osnovne plače delavca 3%.