Kolektivna pogodba za obrambo, zaščito in reševanje

Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) na strani

delodajalcev

Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopa mag. Borut Sajovic, minister za obrambo

in

na strani delojemalcev

Sindikat Ministrstva za obrambo, ki ga zastopa Marjan Lah,

Sindikat varnosti, obrambe, zaščite in družine, ki ga zastopa Janez Ilnikar,

Sindikat vojakov Slovenije, ki ga zastopa Gvido Novak,

Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo, ki ga zastopa Matija Zupančič,

sklenejo

Kolektivno pogodbo za obrambo, zaščito in reševanje

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen kolektivne pogodbe)

Ta kolektivna pogodba ureja pravice in obveznosti v delovnih razmerjih zaposlenih na Ministrstvu za obrambo z organi v sestavi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).

2. člen

(stranke kolektivne pogodbe)

(1) To kolektivno pogodbo sklenejo Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in reprezentativni sindikati dejavnosti ter poklicev za območje Republike Slovenije, ki imajo z ministrstvom sklenjeno pogodbo za delovanje sindikata in sindikalnih zaupnikov ter delujejo na področjih obrambe, zaščite in reševanja.

(2) Reprezentativni sindikati iz prejšnjega odstavka predstavljajo skupno stran delojemalcev pri sklepanju, izvajanju in prenehanju te kolektivne pogodbe.

3. člen

(pomen izrazov)

(1) V zakonu, ki ureja obrambo, zakonu, ki ureja službo v Slovenski vojski, zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter v drugih predpisih, ki urejajo področje obveščanja in alarmiranja ljudi ter izvajanje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči, opredeljeni izrazi se smiselno uporabljajo v tej kolektivni pogodbi.

(2) Izraz, uporabljen v tej kolektivni pogodbi, pomeni

– družinski člani zaposlenega so zakonec in zunajzakonski partner v skladu s predpisi o zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti in otroci, ki jih zaposleni preživlja oziroma jih mora preživljati.

4. člen

(veljavnost pogodbe)

Ta kolektivna pogodba velja glede na

– krajevno veljavnost: na območju Republike Slovenije;

– stvarno veljavnost: za ministrstvo in organe v sestavi;

– osebno veljavnost: za zaposlene na ministrstvu z organi v sestavi. Ta kolektivna pogodba velja tudi za učence, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju ter vojaških taborih, če je glede posameznih pravic v tej kolektivni pogodbi to izrecno določeno. Za funkcionarje ta kolektivna pogodba ne velja;

– časovno veljavnost: za nedoločen čas.

II. POGLAVJE

OBLIGACIJSKI DEL

5. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki se zavezujeta, da si bosta z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevali za pravilno in dosledno izvajanje te kolektivne pogodbe ter spoštovanje vseh njenih določb.

6. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki morata opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.

7. člen

(spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe)

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe.

(2) Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe lahko na strani delojemalcev predlaga katerikoli reprezentativni sindikat na področjih obrambe, zaščite in reševanja.

(3) Pogodbena stranka, ki predlaga spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, predloži nasprotni pogodbeni stranki svoj pisni obrazloženi predlog s priporočenim pismom na uradni naslov nasprotne pogodbene stranke.

(4) Nasprotna pogodbena stranka se mora do predloga pisno opredeliti v 30 dneh po prejemu priporočenega pisma.

(5) Predlagatelj v roku 14 dni po preteku roka iz prejšnjega odstavka predlaga datum pogajanj.

(6) Če nasprotna pogodbena stranka predloga ne sprejme, se do njega ne opredeli v 30 dneh po prejemu ali se ne udeleži sklicanih pogajanj, se šteje, da pogajanja niso uspela. Pogodbena stranka, ki je posredovala predlog za spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, pa lahko začne postopek posredovanja ali arbitraže v skladu z določbami te kolektivne pogodbe.

8. člen

(postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe)

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pisno pobudo katerekoli pogodbene stranke, tako da ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe s priporočenim pismom na uradni naslov nasprotne pogodbene stranke.

(2) Sklenitev nove kolektivne pogodbe lahko na strani delojemalcev predlaga katerikoli reprezentativni sindikat na področjih obrambe, zaščite in reševanja.

(3) Do predloga kolektivne pogodbe se mora nasprotna stranka opredeliti v 30 dneh po prejemu predloga nove kolektivne pogodbe.

(4) Če nasprotna pogodbena stranka pisno izjavi, da predloga za novo kolektivno pogodbo ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 30 dneh po prejemu, se šteje, da pogajanja niso uspela, predlagatelj nove kolektivne pogodbe pa lahko uvede postopek posredovanja ali arbitraže v skladu z določbami te kolektivne pogodbe.

9. člen

(reševanje sporov)

(1) Šteje se, da gre za spor med pogodbenima strankama, če se stranki ne sporazumeta o predlaganih spremembah oziroma dopolnitvah te kolektivne pogodbe, o pobudi za sklenitev nove kolektivne pogodbe ali glede neizvrševanja ali kršitev določb te kolektivne pogodbe.

(2) Spore med pogodbenima strankama te kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, pogodbeni stranki rešujeta s posredovanjem ali v arbitražnem postopku, v skladu z določbami te kolektivne pogodbe.

10. člen

(postopek posredovanja)

(1) Postopek posredovanja iz drugega odstavka prejšnjega člena je uveden, ko ena od pogodbenih strank predloži predlog za posredovanje drugi pogodbeni stranki.

(2) Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka posrednika. Če nasprotna pogodbena stranka v roku 30 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, tega imenuje minister, pristojen za delo.

(3) Šteje se, da postopek posredovanja ni bil uspešen, kadar pogodbeni stranki v roku 60 dni od uvedbe postopka posredovanja ne uskladita stališč do vprašanja, zaradi katerega teče postopek posredovanja.

(4) Postopek posredovanja se konča s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

(arbitražni postopek)

(1) Če postopek posredovanja o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil

uveden ali ni bil uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek arbitraže lahko sproži vsaka

pogodbena stranka.

(2) Za odločanje o posamezni zadevi v arbitražnem postopku vsaka pogodbena stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita pogodbeni stranki sporazumno.

(3) Če arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli pogodbena stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

(4) V postopku arbitraže se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna in socialna sodišča, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

(5) Arbitražna odločba je dokončna in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

12. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

(1) Pogodbeni stranki imenujeta petčlansko komisijo za razlago te kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka pogodbena stranka te kolektivne pogodbe imenuje po dva člana komisije. Sporazumno pa pogodbeni stranki imenujeta predsednika komisije. Če se pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti o predsedniku komisije, se šteje, da komisija ni konstituirana.

(2) Komisija mora pogodbenim strankam te kolektivne pogodbe odgovoriti v 60 dneh od prejema zahteve za razlago te kolektivne pogodbe.

(3) Komisija sprejema razlage te kolektivne pogodbe, ki so obvezne pri uporabi njenih določb za obe pogodbeni stranki ter predstavljajo obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

(4) Stroški dela komisije za razlago te kolektivne pogodbe bremenijo ministrstvo.

(5) Razlage komisije postanejo sestavni del te kolektivne pogodbe in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(prenehanje kolektivne pogodbe)

(1) Ta kolektivna pogodba preneha veljati s pisnim sporazumom obeh pogodbenih strank ali z odpovedjo.

(2) To kolektivno pogodbo lahko vsaka pogodbena stranka odpove s priporočenim pismom na uradni naslov nasprotne pogodbene stranke s šestmesečnim odpovednim rokom. Na strani delojemalcev se šteje, da je ta kolektivna pogodba veljavno odpovedana le, če odpoved podpišejo vsi reprezentativni sindikati podpisniki te kolektivne pogodbe.

(3) Pisni sporazum o prenehanju ali odpoved te kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbena stranka, ki odpove kolektivno pogodbo, zagotovi objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Ob enostranski odpovedi te kolektivne pogodbe se določbe njenega normativnega dela uporabljajo najdalj eno leto od prenehanja veljavnosti te kolektivne pogodbe.

III. POGLAVJE

NORMATIVNI DEL

14. člen

(odmera in izraba letnega dopusta pri delu v izmenah)

(1) Če zaposleni redno opravlja delo v 12-urnih izmenah, se letni dopust preračuna tako, da se skupno število dni letnega dopusta, odmerjeno v skladu s predpisi in to kolektivno pogodbo, pomnoži z 8 in deli z 12, s čimer se določi število izmen letnega dopusta. Če izračunano število izmen ni celo število, se rezultat, ki znaša najmanj polovico izmene, zaokroži navzgor.

(2) Ob določitvi letnega razporeda delovnega časa se naredi seznam delovnih mest zaposlenih, ki redno opravljajo delo v 12-urnih izmenah. Seznam in razpored delovnega časa se sindikatom posredujeta do konca decembra za naslednje leto.

(3) Pri izrabi letnega dopusta se kot en dan letnega dopusta šteje ena izmena, ki je bila po letni razporeditvi delovnega časa za zaposlenega določena kot delovni dan v letnem razporedu delovnega časa

(4) Nadomestilo plače za čas koriščenja letnega dopusta znaša toliko ur, kolikor znaša dejanska delovna obveznost zaposlenega po razporedu delovnega časa na dan izrabe letnega dopusta.

15. člen

(delovni čas – primopredaja izmen)

Ob izmenskem delu oziroma delu v turnusu in opravljanju dežurstva, kadar se mora opraviti primopredaja dolžnosti in nalog, se zaposlenim za čas primopredaje prizna delovni čas 15 minut za prevzem in pripravo za delo. Ta čas se všteva v delovni čas zaposlenega.

16. člen

(bivanje na določenem kraju)

(1) Ta člen se poleg primerov iz 53.a člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21, 40/23 in 112/25) in četrtega odstavka 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 112/25) uporablja za vse zaposlene pri opravljanju nalog obrambe ter zaščite in reševanja ob intervencijah, če je aktiviran državni ali regijski načrt zaščite in reševanja ali državna enota za hitre intervencije in če jim je odrejeno bivanje v enoti, zavodu, centru, objektu ali na drugem določenem kraju, kjer morajo biti fizično prisotni in ne morejo prosto razpolagati s svojim časom.

(2) Za vsako uro odrejenega bivanja iz prejšnjega odstavka zaposlenemu pripada nadomestilo v višini, kot je določena v zakonu, ki ureja službo v Slovenski vojski.

(3) Med odrejenim bivanjem zaposleni ni na voljo delodajalcu za opravljanje dela, ne opravlja svojih delovnih nalog ali dolžnosti, temveč se mu v tem času zagotavlja pravica do počitka.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora zaposleni med odrejenim bivanjem spoštovati navodila in ukaze odgovornih oseb, namenjene zagotavljanju reda, varnosti, discipline ter pravil hišnega reda, ki veljajo v kraju oziroma na območju opravljanja nalog.

(5) Čas odrejenega bivanja se ne šteje v delovni čas, razen če je zaposleni v tem času dejansko razporejen na opravljanje dela; v tem primeru se čas opravljanja dela všteva v delovni čas v skladu s to kolektivno pogodbo in veljavnimi predpisi.

(6) Ob prekinitvi počitka med odrejenim bivanjem na določenem kraju se delo v tem času šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

17. člen

(celostna skrb za zaposlene)

Delodajalec zagotavlja celostno skrb za zaposlene, ki obsega usklajen nabor ukrepov, pravic in podpornih mehanizmov za varovanje zdravja, psihofizičnega počutja, socialne varnosti ter poklicnega in osebnega razvoja zaposlenih, ob upoštevanju posebnih obremenitev, tveganj in odgovornosti dela.

18. člen

(vsebina celostne skrbi)

(1) Celostna skrb iz prejšnjega člena obsega zlasti

1. zdravstveno in preventivno varstvo

– preventivne zdravstvene preglede, prilagojene posebnostim dela in obremenitvam;

– programe ohranjanja in krepitve telesnega zdravja;

2. psihološko in psihoterapevtsko oskrbo

– psihološko in psihoterapevtsko oskrbo pred, med in po opravljanju posebej zahtevnih, nevarnih ali travmatičnih nalog;

– programe za preprečevanje izgorelosti, posttravmatskih motenj in drugih posledic dolgotrajnih obremenitev;

– zagotovitev zaupnega in strokovnega dostopa do psihološke in psihoterapevtske oskrbe;

3. svetovanje s področja socialne varnosti

– socialnovarstveno svetovanje zaposlenim in njihovim družinskim članom ob poškodbah, invalidnosti, dolgotrajni odsotnosti ali smrti;

– svetovanje pri reševanju stanovanjskih, socialnih in drugih življenjskih vprašanj, povezanih z opravljanjem dela;

– svetovanje družinskim članom zaposlenih ob daljših odsotnostih ali napotitvah zaposlenih ali v izrednih razmerah;

4. telesno pripravljenost in rekreacijo

– organizirane športne, rekreativne in regeneracijske dejavnosti;

– v okviru možnosti zagotavljanje pogojev za individualno vzdrževanje telesne pripravljenosti;

– spodbujanje zdravega življenjskega sloga;

– uporabo športnih objektov, telovadnic in druge infrastrukture v upravljanju delodajalca vsem zaposlenim, pod enakimi pogoji in v skladu z organizacijskimi možnostmi;

5. izobraževanje

– zagotavljanje možnosti izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki je potrebno za strokovno, varno in učinkovito opravljanje nalog na področjih obrambe, zaščite in reševanja.

(2) V okviru celostne skrbi, določene v 5. točki prejšnjega odstavka, izobraževanje pomeni pridobitev nove stopnje javno veljavne izobrazbe po javno veljavnih programih, izpopolnjevanje obsega nadgrajevanje in poglabljanje znanja, potrebnega za opravljanje dela, usposabljanje pa pomeni pridobivanje znanja in veščin za konkretne delovne naloge.

(3) Nekdanjim zaposlenim, ki so v organu delali do upokojitve, se na njihovo zahtevo lahko izda izkaznica nekdanjega zaposlenega. Izkaznica je namenjena identifikaciji ob vstopu v objekte ministrstva in nadomešča dnevno priponko, uporablja pa se tudi za uveljavljanje drugih pravic ter ugodnosti nekdanjega zaposlenega

19. člen

(organizirani programi za otroke zaposlenih)

(1) V okviru celostne skrbi za zaposlene iz 17. člena te kolektivne pogodbe lahko delodajalec glede na svoje zmožnosti zagotavlja organizacijo taborov, letovanj, počitniških dejavnosti ter drugih organiziranih programov za otroke zaposlenih (v nadaljnjem besedilu: organizirani programi za otroke zaposlenih) v svojih zmogljivostih, pri čemer stroške, povezane z nastanitvijo otrok, in stroške prehrane plačajo zaposleni sami.

(2) Vsi otroci zaposlenih imajo pri vključevanju v organizirane programe za otroke zaposlenih enake možnosti in so enako obravnavani, ne glede na

– status zaposlenega (vojaški ali civilni),

– organizacijsko enoto ali delovno mesto,

– obliko zaposlitve,

– udeležbo starša v posameznih nalogah ali operacijah.

IV. POGLAVJE

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

20. člen

(pogajanja za sklenitev aneksa)

Pogodbeni stranki soglašata, da se najpozneje 1. septembra 2026 začnejo pogajanja za sklenitev aneksa k tej kolektivni pogodbi. Predmet nadaljnjih pogajanj je tudi problematika nezgodnega zavarovanja in varstva pri delu zaposlenih ter dela na dan, ko je praznik.

21. člen

(imenovanje komisije)

Komisija za razlago te kolektivne pogodbe se konstituira najpozneje v 60 dneh po začetku veljavnosti te kolektivne pogodbe.

22. člen

(začetek uporabe)

Določba 14. člena te kolektivne pogodbe se začne uporabljati 1. januarja 2027.

23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 101-7/2024-69

Ljubljana, dne 8. aprila 2026

EVA 2026-1911-0011

Vlada Republike Slovenije

mag. Borut Sajovic

minister

za obrambo

Reprezentativni sindikati

SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO

Marjan Lah

SINDIKAT VARNOSTI, OBRAMBE, ZAŠČITE

IN DRUŽINE

Janez Ilnikar

SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJE

Gvido Novak

SINDIKAT PILOTOV MINISTRSTVA ZA OBRAMBO

Matija Zupančič