Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji

1. člen

(vsebina)

Ta aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22 in 11/23) se sklepa zaradi ureditve delovnega časa in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, sobotnega leta, kritja materialnih stroškov za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev in zaradi določitve referenčnega obdobja za dnevni in tedenski počitek delavcev, ki so napoteni na večdnevno vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo izven kraja sedeža zavoda (šole v naravi ter druge oblike večdnevnih bivanj na terenu z otroki, učenci, dijaki, varovanci) ter ureditve plačila za navedene oblike večdnevnega bivanja na terenu.

II. NORMATIVNI DEL

2. člen

V Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22 in 11/23) se za 44.d členom dodata nova, podpoglavje 11.b in 44.e člen, ki se glasita

»11.b Delovni čas in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev

3. člen

Naslov 13. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »13. Odmor, dnevni počitek, tedenski počitek«.

4. člen

Za 49. členom se dodata nova, 49.a in 49.b člen, ki se glasita

5. člen

Za 53. členom se doda nov, 53.a člen, ki se glasi

6. člen

V 105.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi

»Za spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov na eni ekskurziji oziroma dveh športnih dnevih v šolskem letu, če traja ekskurzija ali športni dan več kot osem ur in poteka najmanj 15 km izven kraja sedeža zavoda, pripada delavcu plačilo v višini 50 % cele dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur.«.

Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita

»Za spremstvo ali vzgojno-izobraževalno delo, ki traja strnjeno dva ali več dni (tabori, bivanja v naravi, šola v naravi, strokovne ekskurzije, Erasmus izmenjave ipd.) pripada delavcu plačilo v višini 2,5 dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur, za vsak dan dela izven kraja sedeža zavoda.

Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena se izključujeta. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter izplačilo dnevnice se ne izključujejo. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter plačilo terenskega dodatka se izključujejo.«.

Dosedanji drugi odstavek se črta.

7. člen

Za 109. členom se dodata nova, odsek g) in 109.a člen, ki se glasita

»g) Materialni stroški za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev

8. člen

Ureditev dela na domu v visokem šolstvu se uredi v naslednjih aneksih h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22 in 11/23).

9. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-2/2024/7

Ljubljana, dne 17. januarja 2024

EVA 2024-3350-0002

Vlada Republike Slovenije

Reprezentativni sindikati javnega sektorja

mag. Franc Props

minister

za javno upravo

SVIZ – SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA,

ZNANOSTI IN KULTURE

Branimir Štrukelj

Klemen Boštjančič

minister

za finance

ZSSS – SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI,

IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI

SLOVENIJE – VIR

Bojan Ravnikar

dr. Darjo Felda

minister za

vzgojo in izobraževanje

NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV

LJUBLJANSKE UNIVERZE

dr. Tomaž Sajovic

dr. Igor Papič

minister za visoko šolstvo,

znanost in inovacije

VISOKOŠOLSKI SINDIKAT SLOVENIJE

dr. Gorazd Kovačič

SINDIR – SINDIKAT DIREKTORJEV IN RAVNATELJEV SLOVENIJE

Nives Počkar

SINDIKAT FINANČNO RAČUNOVODSKIH

USLUŽBENCEV PLAČNE SKUPINE J

Jožefa Frangeš

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 30. 1. 2024 izdalo potrdilo št. 10101-5/2008-52 o tem, da je Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 33/17.

44.e člen

Polni delovni čas visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev je neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje).

Visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec v okviru svojega delovnega mesta izvaja neposredno pedagoško obveznost (v nadaljnjem besedilu: n.p.o.), posredno pedagoško delo (p.p.d.), osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo (v nadaljnjem besedilu: r.u.s.) ter sodelovanje pri upravljanju (v nadaljnjem besedilu: s.u.).

P.p.d. obsega priprave na n.p.o., preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in pripravo študijskih gradiv.

R.u.s. obsega temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, oziroma ustvarjalno in poustvarjalno umetniško delo in usposabljanje, potrebno za kakovostno pedagoško delo in strokovni razvoj delavca, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv, ter drugo strokovno delo, s katerim se uresničujeta poslanstvo visokošolskega zavoda in akademski ugled.

S.u. obsega sodelovanje v delu komisij ter organov upravljanja univerze in njenih članic oziroma samostojnega visokošolskega zavoda.

N.p.o., v obsegu, kot jo določa zakon, je število kontaktnih ur v trajanju 45 minut, ki jih predvidevajo študijski programi in jih mora visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec opraviti v okviru polnega delovnega časa.

N.p.o. v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša

– za docenta, izrednega in rednega profesorja pet do šest ur tedensko,

– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,

– za asistenta deset ur tedensko,

– za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko.

N.p.o. visokošolskega učitelja v nazivu docent, izredni ali redni profesor, ki izvaja vaje, se lahko poveča do n.p.o. asistenta in se določi sorazmerno glede na obseg izvajanja vaj.

Visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni ali redni profesor lahko, zato, da izpolni n.p.o., izvaja največ štiri ure vaj, ob pogoju, da ima štiri ure predavanj in seminarjev tedensko.

Predavanja, seminarji ali druge oblike n.p.o., za katere se zahteva naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja, se lahko izvajajo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja. Visokošolski zavod lahko za izvajanje n.p.o. v okviru javne službe sklene pogodbo obligacijskega prava z visokošolskim učiteljem oziroma visokošolskim sodelavcem samo, če so predhodno izčrpane vse možnosti za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.

Akti visokošolskega zavoda ne vplivajo na obseg in priznavanje ur n.p.o., kot jih določata zakon in kolektivna pogodba in ki so kot kontaktne ure predvidene v akreditiranih študijskih programih.«.

»49.a člen

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (dnevni počitek).

Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se dnevni počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določata prvi oziroma drugi odstavek tega člena, delavcu zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.

49.b člen

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (tedenski počitek). Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Če mora delavec zaradi organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drugi dan v tednu.

V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se povprečno minimalno trajanje tedenskega počitka zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.«.

»53.a člen

Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev (sobotno leto).

Visokošolski učitelj je v primeru iz prejšnjega odstavka upravičen do nadomestila plače in je v celoti oproščen pedagoških obveznosti, ki bi jih moral opraviti v tem obdobju.

Stroške dela osebe, ki nadomešča odstotnega visokošolskega učitelja, krije delodajalec.«.

109.a člen

Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, ki imajo 1. marca tekočega leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, imajo pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki se uporabijo za kritje materialnih stroškov in stroškov nakupa opreme, ob upoštevanju naslednjih izhodišč

– višina sredstev se določi najmanj v deležu vrednosti ene mesečne bruto plače izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta v najvišjem nazivu, ki ga je upravičenec dosegel. Če visokošolski zavod z internim aktom določi višji znesek teh sredstev, mora za vse upravičence znotraj zavoda upoštevati enak delež vrednosti bruto plače;

– v prvem letu se za določitev obsega sredstev kot minimalni delež vrednosti bruto plače določi 0,6 bruto plače. Delež se vsakoletno proporcionalno revalorizira glede na nominalno rast raziskovalnega proračuna.«.

III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA