Aneks h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti

1. člen

V kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 7/98) se spremeni besedilo četrte, pete in šeste alinee petega odstavka 17. člena in glasi

– za nočno delo 55%,

– za delo preko polnega delovnega časa 50%,

– za delo v nedeljo 60%.

2. člen

Ta aneks začne veljati z dnem sklenitve.

Ljubljana, dne 29. junija 2000.

Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za celulozo, papirno in papirno predelovalno industrijo Slovenije Predsednik upravnega odbora Franc Jerina, univ. dipl. prav. l. r. Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam Predsednik Dušan Rebolj, univ. dipl. ek. l. r. Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za les in papir Predsednica pogajalske skupine Ana Marija Selan, univ. dipl. org. dela l. r.

Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 26. 7. 2000 pod zap. št. 38/5 in št. spisa 121-03-0043/94-012.

TARIFNA PRILOGA

h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno

predelovalne dejavnosti

1. Izhodiščne plače

Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so naslednje

I. enostavna dela 1.00 61.009

II. manj zahtevna dela 1.15 70.160

III. srednje zahtevna dela 1.30 79.312

IV. zahtevna dela 1.45 88.464

V. bolj zahtevna dela 1.70 103.715

VI. zelo zahtevna dela 2.20 134.220

VII. visoko zahtevna dela 2.60 158.623

VIII. najbolj zahtevna dela 3.30 201.330

IX. izjemno pomembna,

najbolj zahtevna dela 3.80 231.834

V primeru, da poslovni rezultati delodajalca ne omogočajo

izplačila plač, kakršne so določene v prvem odstavku te točke,

oziroma bi takojšen dvig plač povzročil resne težave v

poslovanju, se lahko plače povečujejo postopno, vendar pa morajo

biti z izhodiščnimi plačami, določenimi v prvem odstavku te

točke, usklajene najkasneje do konca leta 2000.

Delodajalci, ki ne dosegajo pozitivnih rezultatov in je politika

plač del sanacijskega programa ter bi izplačilo plač ogrozilo

obstoj delodajalca ali povzročilo večje število presežnih

delavcev, se lahko dogovorijo s sindikatom za drugačno politiko

plač, vendar le začasno do 6 mesecev.

Pogodbena partnerja sta dolžna vsako leto, najkasneje v mesecu

marcu, izhajajoč iz položaja dejavnosti, oceniti možnosti za dvig

izhodiščnih plač in s tem možnosti za odpravo neskladij med

izhodiščnimi plačami, določenimi v tej točki tarifne priloge in

minimalno plačo.

2. Usklajevanje plač

Izhodiščne plače po tej tarifni prilogi se usklajujejo z rastjo

cen življenjskih potrebščin na način in po postopku, kakršen je

določen v 2. točki tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi

za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97), dogovoru o

politiki plač in zakonu.

Osnovne plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih plač določenih

v 1. točki te tarifne priloge, se usklajujejo tako kot se

usklajujejo izhodiščne plače po tej tarifni prilogi.

3. Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust v višini najmanj 107.712

SIT.

4. Povračilo stroškov v zvezi z delom

Povračilo stroškov v zvezi z delom (prevozom na delo in z dela,

službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in

usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o

višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki

se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni

list RS, št. 72/93 in 5/98).

5. Veljavnost

Tarifna priloga h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in

papirno predelovalne dejavnosti začne veljati z dnem sklenitve.

Tarifna priloga velja do sklenitve nove.