Kolektivna pogodba za gozdarsko dejavnost

1. člen

(veljavnost kolektivne pogodbe)

a) Krajevna: na območju Republike Slovenije.

b) Obseg veljavnosti: za javne uslužbence plačne podskupine I1 in plačnih podskupin J1, J2 in J3 po ZSPJS.

c) Osebna: za javne uslužbence, zaposlene pri osebah javnega prava s področja gozdarstva, določenih v Sklepu o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).

č) Časovna: kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas.

II. OBLIGACIJSKI DEL

2. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni strani si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

3. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni strani sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.

4. člen

(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

(1) Vsaka pogodbena stran lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni strani svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.

(3) Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

(4) V primeru, da predloga ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 60 dneh, lahko predlagateljica uvede postopek posredovanja.

5. člen

(pobuda za sklenitev nove kolektivne pogodbe)

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli strani.

(2) Na pisno pobudo se mora nasprotna stran opredeliti v 60 dneh po prejemu.

6. člen

(pogajanja)

(1) Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stran predloži drugi strani predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

(2) Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja.

7. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med stranema kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, strani odpravljata oziroma rešujeta v skladu z določili Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18).

8. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

(1) Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje dva člana komisije, s soglasjem pa imenujejo predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v treh mesecih po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.

(2) Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja delo komisije pogajalska komisija za pogajanja o tej pogodbi.

(3) Komisija je dolžna dati odgovor podpisnikom pogodbe v roku 30 dni od prejema njihove zahteve.

(4) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, zagotavlja pogoje za delo komisije.

(5) Razlage komisije so obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe. Objavijo se v Uradnem listu Republike Slovenije.

9. člen

(prenehanje kolektivne pogodbe)

(1) Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strani ali z odpovedjo.

(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(odpoved kolektivne pogodbe)

(1) Kolektivno pogodbo lahko vsaka stran odpove s priporočenim pismom z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

(2) Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stran predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(3) Odpoved pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. NORMATIVNI DEL

1. Splošno

11. člen

(delovanje sindikata)

(1) Direktor zavoda mora pred sprejetjem akta, ki vpliva na delovna razmerja oziroma na pravice ali obveznosti javnih uslužbencev, omogočiti reprezentativnemu sindikatu, ki deluje v zavodu, da poda mnenje.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je potrebno predlog akta poslati reprezentativnemu sindikatu v zavodu in določiti razumen rok (tj. osem dni od prejetja) za oblikovanje mnenja. Če reprezentativni sindikat v zavodu v tem roku poda mnenje, mora predlagatelj to mnenje upoštevati ali povabiti reprezentativni sindikat k usklajevanju. Če predlagatelju ne uspe doseči uskladitve predloga akta z mnenjem reprezentativnega sindikata v zavodu, se lahko sprejme neusklajen akt, vendar je treba razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje reprezentativnega sindikata v zavodu, pisno obrazložiti in poslati reprezentativnemu sindikatu v zavodu, katerega mnenje ni bilo upoštevano.

12. člen

(kraj opravljanja dela)

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati kraj opravljanja dela, in sicer: naslov sedeža delodajalca, območne enote oziroma krajevne enote.

(2) Če ni naveden točen kraj opravljanja dela, velja, da javni uslužbenec opravlja delo na sedežu delodajalca.

13. člen

(delo izven opisa delovnega mesta)

(1) Po pisni odločitvi predstojnika mora javni uslužbenec namesto dela, ki sodi v opis dela njegovega delovnega mesta, opraviti tudi delo, ki ne spada v opis dela delovnega mesta, ustreza pa njegovi strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: drugo delo).

(2) Drugo delo se lahko odredi, če je delo potrebno opraviti zaradi začasno povečanega obsega dela ali zaradi nadomestitve dela začasno odsotnega javnega uslužbenca.

(3) Z aktom iz prvega odstavka tega člena se določi vrsta in obseg drugega dela ter čas trajanja tega dela.

14. člen

(varovanje starejših javnih uslužbencev)

Javni uslužbenec, starejši od 55 let, lahko uveljavlja pravico, da opravlja terensko delo največ 35 ur tedensko.

15. člen

(povračilo stroškov zaradi izobraževanja)

Če se je za izobraževanje odločil javni uslužbenec sam, je pa tudi v interesu delodajalca, se lahko pred začetkom izobraževanja javni uslužbenec in delodajalec o povrnitvi stroškov sporazumno dogovorita.

16. člen

(vzdrževanje osebne varovalne opreme)

(1) Javni uslužbenec mora osebno varovalno opremo vzdrževati.

(2) Za čiščenje osebne varovalne opreme pripada javnim uslužbencem letno denarno nadomestilo. Do nadomestila so upravičeni javni uslužbenci, ki so delo v osebni varovalni opremi opravljali več kot šest mesecev v letu na terenu. Seznam upravičencev pripravijo vodje območnih enot do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.

(3) Osnova za nadomestilo čiščenja osebne varovalne obleke je 12 % od povprečne minimalne bruto plače za januar preteklega leta in minimalne plače za januar tekočega leta v Republiki Sloveniji. Denarno nadomestilo za čiščenje osebne varovalne opreme se izplača enkrat letno, in sicer do meseca maja za preteklo leto.

2. Letni dopust

17. člen

(kriteriji za določitev dolžine letnega dopusta)

Dolžina letnega dopusta je odvisna od

- delovne dobe,

- zahtevnosti dela, tj. stopnje zahtevane ravni izobrazbe na delovnem mestu,

- delovne uspešnosti javnega uslužbenca,

- drugih posebnih pogojev dela,

- socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.

18. člen

(merila za določitev letnega dopusta)

Letni dopust se javnim uslužbencem določi po naslednjih merilih

1. glede na delovno dobo največ 24 dni letnega dopusta, in sicer

leta delovne dobe

dni

do 3

16

nad 3 do 7

17

nad 7 do 10

18

nad 10 do 15

20

nad 15 do 20

22

nad 20 do 25

23

nad 25

24

Pri odmeri letnega dopusta se upošteva delovna doba na dan 31. 12. koledarskega leta, za katerega se dopust odmerja.

2. glede na zahtevnost dela največ pet dni letnega dopusta, in sicer

na delovnih mestih z zahtevano 8. in 9. ter 10. ravnjo izobrazbe

5 dni

na delovnih mestih z zahtevano 7. ravnjo izobrazbe

4 dni

na delovnih mestih z zahtevano 6. ravnjo izobrazbe

3 dni

na delovnih mestih z zahtevano nižjo ravnjo izobrazbe

2 dni

3. glede na delovno uspešnost določi predstojnik delodajalca javnemu uslužbencu od nič do tri dni letnega dopusta, in sicer glede na doseganje kriterijev letne delovne uspešnosti po sklepu direktorja zavoda o postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, kakor sledi

letna ocena javnega uslužbenca v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje od 0 do 2

0 dni

letna ocena javnega uslužbenca v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje 3

1 dan

letna ocena javnega uslužbenca v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje 4

2 dni

letna ocena javnega uslužbenca v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje 5

3 dni

4. glede na druge posebne pogoje dela največ tri dni letnega dopusta, in sicer

a. za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom neugodnih vremenskih razmer, in sicer za delo v navedenih pogojih, ki traja povprečno na delovni dan

do vključno 4 ure

1 dan

od 4 do 6 ur

2 dni

več kot 6 ur

3 dni

b. za vodenje zaposlenih, in sicer za

3 do 10 zaposlenih

1 dan

10 do 20 zaposlenih

2 dni

nad 20 zaposlenih

3 dni

c. zaradi kronične in druge daljše bolezni, zaradi katere je bil v preteklem letu odsoten z dela zaradi bolezni

od 3 do 6 mesecev

1 dan

od 6 do 9 mesecev

2 dni

od 9 do 12 mesecev

3 dni

5. Javnemu uslužbencu se letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

6. Javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let starosti, javnemu uslužbencu z najmanj 60 % telesno okvaro ter invalidu in javnemu uslužbencu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, se letni dopust poveča za pet dni.

19. člen

(upravičene odsotnosti z dela, ki se vštevajo v delovni čas)

(1) Javni uslužbenec ima pravico biti odsoten z dela največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila plače poleg primerov, navedenih v zakonu, še v naslednjih primerih

nega ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila

3 dni

aktivno sodelovanje na kulturnih, športnih prireditvah

1 dan

lastna poroka

sklenitev partnerske zveze

3 dni

3 dni

oče ob rojstvu otroka

3 dni

smrt v ožji družini (zakonec, zunajzakonski partner, otroci, starši)

3 dni

smrt bližnjih sorodnikov (stari starši, bratje, sestre, tašča, tast)

1 dan

selitev

3 dni

elementarna nesreča

3 dni

krvodajalec

1 dan

vpoklic k vojaškim vajam nad 6 dni

1 dan

(2) Odsotnost odobri direktor zavoda ali vodja notranje organizacijske enote.

20. člen

(izraba letnega dopusta)

(1) Izrabo letnega dopusta mora javnemu uslužbencu predhodno odobriti neposredno nadrejeni.

(2) Dva dni letnega dopusta lahko javni uslužbenec izkoristi brez predhodne odobritve delodajalca.

21. člen

(odsotnost zaradi izobraževanja)

(1) Odsotnost javnega uslužbenca s pravico nadomestila plače za strokovno izobraževanje, ki je v interesu delodajalca, lahko do sedem dni v koledarskem letu odobri direktor zavoda ali vodja notranje organizacijske enote.

(2) Daljše obdobje odsotnosti iz prejšnjega odstavka pa se določi na podlagi predpisa o izobraževanju, sprejetega pri delodajalcu, in se uredi s pogodbo.

22. člen

(upravičene odsotnosti z dela, ki se ne vštevajo v delovni čas)

(1) Javni uslužbenec ima na podlagi ustreznih dokazil pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih

- neodložljivi osebni opravki,

- izobraževanje, ki ni v interesu delodajalca,

- nega družinskega člana,

- zdravljenje v zdravilišču na lastne stroške,

- zasebno potovanje,

- aktivno športno in kulturno udejstvovanje, ki ni v interesu delodajalca.

(2) Skupna odsotnost po tem členu ne more biti daljša od 30 dni na leto.

(3) Direktor zavoda ali vodja notranje organizacijske enote lahko zahtevo po neplačanem dopustu zavrneta, če potrebe delovnega procesa tega ne dopuščajo.

3. Zagotavljanje pogojev za delo sindikata

23. člen

(pogoji za delo sindikata)

(1) Ta kolektivna pogodba ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, ki v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge, zavzemajo stališča in postavljajo zahteve pristojnim organom.

(2) Pravice in dolžnosti zavoda oziroma delodajalca in sindikata se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu oziroma pri delodajalcu.

(3) S pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu oziroma pri delodajalcu se uredijo zlasti

- pogoji za delovanje sindikata na področju varstva pravic zaposlenih,

- pogoji za delo in nadomestila za delo sindikalnega zaupnika ter druge njegove pravice,

- obveznosti in odgovornosti zavoda oziroma delodajalca do sindikatov.

(4) Pogodba o sindikalnem delovanju v zavodu oziroma pri delodajalcu mora opredeljevati plačilo sindikalnega dela, ki se opravlja med delovnim časom in ga delodajalec plača sindikatu, in sicer

- za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov 1,5 ure na vsakega zaposlenega v Zavodu za gozdove Slovenije (območne enote) na leto, vendar ne manj kot 75 ur letno;

- članom organov in delovnih skupin sindikata za čas udeležbe na sejah organov ter vsem voljenim in imenovanim sindikalnim aktivistom za čas, prebit na organiziranih oblikah sindikalnega izobraževanja in usposabljanja do tri dni na leto;

- članom odborov, ki nimajo statusa sindikalnega zaupnika, mora delodajalec omogočiti pogoje za nujno sindikalno delo.

(5) Pravice sindikalnega aktivista po prejšnjem odstavku se seštevajo.

24. člen

(pravice in dolžnosti delodajalca in sindikata)

(1) Delodajalec mora reprezentativnemu sindikatu v skladu s svojimi možnostmi zagotoviti vso tehnično infrastrukturo za komuniciranje (računalnik s povezavo, telefon, službeni avto,…) članov sindikata in njihovega vodstva med seboj ter za redno delovanje sindikata, vključno s prostori.

(2) Delodajalec mora reprezentativnemu sindikatu zagotoviti dostop do vseh podatkov, ki so pomembni za materialni in socialni položaj članov sindikata oziroma zaposlenih javnih uslužbencev.

(3) Reprezentativni sindikat je dolžan delodajalca obveščati o sprejetih sklepih in akcijah, ki lahko imajo vpliv na potek delovnega procesa.

4. Širitev dejavnosti delodajalca

25. člen

(pravice in dolžnosti pogodbenih strank)

Pogodbeni strani soglašata, da se v skladu s to kolektivno pogodbo urejajo odnosi med pogodbenima strankama ter medsebojna razmerja in odnosi med delodajalci in javnimi uslužbenci tudi v primeru, ko se zaradi razvoja ali drugih okoliščin, vzrokov strokovne narave ali zaradi spremembe predpisov, ki urejajo področje delovanja delodajalca, spremenijo naloge delodajalca.

26. člen

(obveze delodajalcev pri spremembi dejavnosti)

Delodajalci morajo pri spreminjanju dejavnosti oziroma uvajanju novih delovnih nalog upoštevati principe te kolektivne pogodbe in predvideti, da se v primeru povečanja obremenitev zaposlenih nad normalno osemurno obremenitvijo to odrazi v nagrajevanju ali dodatnih delovnih mestih.

IV. KONČNA DOLOČBA

27. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost – normativni del