Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I R 82/2001 ECLI:SI:VSRS:2001:I.R.82.2001 Generato dall'IA

Supreme Court holds execution court cannot declare non-territorial jurisdiction after execution order via ex officio action.

Numero d'incarto Sklep I R 82/2001
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court ruled that the Maribor District Court correctly retained jurisdiction over the execution case despite the Celje court's attempt to declare it non-territorially competent. The Celje court argued that since the law does not specify a deadline for such declarations, it could act ex officio after the execution order was issued. However, the court determined that Section 22, Paragraph 2 of the Civil Procedure Act restricts ex officio jurisdictional rulings to the phase of the execution application review, making them impossible after the execution order is finalized.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZIZ 15. člen; ZPP 22. člen, drugi odstavek: The execution court may declare non-territorial jurisdiction ex officio only during the review of the execution application, not after the execution order is issued.

Parole chiave

Generato dall'IA
execution procedure territorial jurisdiction ex officio action execution order competence dispute civil procedure act execution law trasferimento Dublino verso la Croazia

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
22. člen Zakona o pravdnem postopku, drugi odstavek
24. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločitev v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Do katerega trenutka se lahko izvršilno sodišče izreče za krajevno nepristojno, ZIZ ne določa. To vprašanje ureja drugi odstavek 22. člena ZPP. V njem je določeno, da je ukrepanje po uradni dolžnosti dovoljeno le ob preizkusu tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Na upnikov predlog je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 10.10.2000 dovolilo predlagano izvršbo. Potem, ko je ob poskusu vročitve sklepa izvedelo, da dolžnik ne stanuje na prejšnjem naslovu, temveč v Celju, se je s sklepom z dne 13.7.2001, opr. št. III I 00/10375, izreklo za krajevno nepristojno. Oprlo se je na 100. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). Kot pravno odločilno za krajevno pristojnost je štelo sedanje bivališče dolžnika, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Celju.

Okrajno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo in sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu to sodišče navaja, da ZIZ nima določb o spremembi pristojnosti med izvršbo in je zato na podlagi 15. člena ZIZ treba uporabiti 22. v zvezi s 24. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št 26/99, v nadaljevanju ZPP). To pa pomeni, da sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več odkloniti krajevne pristojnosti. Predlaga, da vrhovno sodišče sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 13.7.2001 razveljavi in ugotovi, da je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Med navedenima sodiščema obstaja spor o tem, ali se izvršilno sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, če po izdaji sklepa o izvršbi (ob vročanju) ugotovi, da dolžnik ne prebiva na naslovu, ki je v sklepu naveden. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne. Čeprav je krajevna pristojnost po ZIZ izključna pristojnost, kar pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno ne samo na dolžnikov ugovor, temveč tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to ne velja za ves čas postopka.

Do katerega trenutka se lahko sodišče na ta način izreče za krajevno nepristojno, ZIZ ne določa. To vprašanje ureja že navedeni drugi odstavek 22. člena ZPP. V njem je določeno, da je ukrepanje po uradni dolžnosti dovoljeno le ob preizkusu tožbe. Smiselna uporaba te določbe v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) pomeni, da to velja za čas ob preizkusu predloga za izvršbo. Čeprav utegne biti ta pojem včasih časovno težko opredeljiv, pa ne more biti dvoma, da izrekanje po uradni dolžnosti o krajevni nepristojnosti po izdaji sklepa o izvršbi ni več mogoče. Pač pa je krajevna nepristojnost lahko razlog za ugovor (1. točka 55. člena ZIZ).

Pravilno je tako stališče Okrajnega sodišča v Celju, ki mu je bila zadeva odstopljena, da je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, to je Okrajno sodišče v Mariboru. Zato je vrhovno sodišče odločilo tako, kot je navedeno v izreku sklepa. Po 24. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavitev sklepa sodišča, ki se je izreklo za nepristojno, ni potrebna. V sporu o pristojnosti vrhovno sodišče odloči samo, katero od sodišč v sporu je krajevno pristojno. Ta odločitev sodišče veže ne glede na prej izdani sklep o nepristojnosti.