Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I R 166/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.166.2009 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on vague allegations of judicial bias against specific officials.

Numero d'incarto Sklep I R 166/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a plaintiff's request to transfer a case from the District Court in Domžale to the District Court in Koper. The plaintiff argued that certain officials were forcing them into excessive tort lawsuits, causing severe harm, and claimed this influenced the impartiality of the presiding judge. The court held that such vague, non-specific accusations do not constitute valid grounds for transferring jurisdiction under the Code of Civil Procedure, as impartiality is already ensured through recusal procedures.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 67 of the Code of Civil Procedure; Article 70 of the Code of Civil Procedure: A request for transfer of jurisdiction based on alleged bias cannot be granted if the allegations are vague and non-specific, as impartiality is guaranteed through the recusal institution.

Parole chiave

Generato dall'IA
transfer of jurisdiction impartiality of court vague allegations Code of Civil Procedure recusal institution district court procedural transfer trasferimento Dublino verso la Croazia

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 67 of the Code of Civil Procedure
Article 70 of the Code of Civil Procedure
Article 19, paragraph 1 of the Code of Civil Procedure
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Kakršnegakoli vpliva na objektivnost in nepristranskost sojenja pred sodiščem, ki zadevo obravnava, ni mogoče upoštevno utemeljiti s povsem pavšalnimi, nekonkretiziranimi očitki o nedopustnem in protipravnem ravnanju „nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ ali „nekaterih odgovornih pooblaščencev Republike Slovenije in Evropske Unije“, ki naj bi tožnika sililo v številne odškodninske tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Med pravdnima strankama teče pri Okrajnem sodišču v Domžalah pravdni postopek „zaradi priposestvovanja“, v katerem je tožnik z vlogo 24. 11. 2009 predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Kopru) za odločanje v tej zadevi. Predlog utemeljuje z očitkom pristranskosti, namenjen sodnici, ki zadevo obravnava, v nadaljevanju obrazložitve predloga pa med drugim navaja, da je „proti ravnanju nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ že večkrat podal tožbene zahtevke z visokimi odškodninami in da zdaj nekaj teh postopkov teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, sicer pa mu po njegovem prepričanju dnevno povzročajo vse večje zlo in škodo s svojim ravnanjem tudi nekateri odgovorni pooblaščenci Republike Slovenije in Evropske Unije, zaradi česar je primoran vlagati vedno več odškodninskih tožb z vse večjimi zahtevki, ki skupno že presegajo znesek 750.000.000,00 EUR, saj ima zaradi diskriminatornega in nečloveškega ravnanja z njim že uničeno zdravje, družino in poslovno dejavnost.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Ne da bi se Vrhovno sodišče spuščalo v vprašanje stvarne pristojnosti okrajnega sodišča (v obravnavanem primeru Okrajnega sodišča v Domžalah) za postopanje in odločanje v tej zadevi, na katero mora sodišče, ki zadevo obravnava, paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 19. člena ZPP), je treba najprej ugotoviti, da tožnik v svojem predlogu za delegacijo pristojnosti razloga smotrnosti ne uveljavlja, saj ne zatrjuje, da bi se postopek laže (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem. V predlogu tožnika zatrjevanih okoliščin pa tudi ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67.

člena ZPP, saj kakršnegakoli vpliva na objektivnost in nepristranskost sojenja pred sodiščem, ki zadevo obravnava, ni mogoče upoštevno utemeljiti s povsem pavšalnimi, nekonkretiziranimi očitki o nedopustnem in protipravnem ravnanju „nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ ali „nekaterih odgovornih pooblaščencev Republike Slovenije in Evropske Unije“, ki naj bi tožnika sililo v številne odškodninske tožbe. V zvezi z očitkom pristranskosti, namenjenem sodnici, ki zadevo obravnava, pa je treba tožniku odgovoriti, da se nepristranskost posameznega sodnika ali sodnice zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70.

členu ZPP in zato ne more biti to hkrati tudi razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena istega zakona. Po obrazloženem je bilo treba torej tožnikov predlog zavrniti kot neutemeljen.