Supreme Court dismisses appeal; partial land in 60m road strip suffices for legal presumption of value.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Za (absolutno) pravno domnevo iz 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij, oziroma premoženja zadošča, da se katerikoli del zemljišča nahaja v 60 m pasu ob javni dovozni cesti. Ta pogoj, ki je eden od elementov podlage domneve, je treba povezati s tem odgovarjajočim pogojem za opredelitev komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča, torej s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Brez posebnega razčlenjevanja je seveda jasno, da zadošča, da je tak priključek en sam.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je za podržavljeni parceli št. 329 in 733/1 obe k.o... določilo odškodnino v obveznicah v višini 102.149,95 EUR z obrestmi od 1.7.1996 dalje. Zoper ta sklep se je nasprotna udeleženka pritožila, njeno pritožbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V razlogih je pojasnilo, da zavrača stališče nasprotne udeleženke, da sporne nepremičnine ne morejo biti v celoti ocenjene kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ker se ne nahajajo v celoti v 60 m pasu ob javni dovozni poti.

Zoper ta sklep je nasprotna udeleženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in nasl. - Navodilo) določa, da se šteje, da je bilo mogoče zemljišče opremiti brez večjih stroškov le, če se celotno zemljišče nahaja v 60 m pasu ob javni dovozni poti. Ni torej dovolj, da se v tem pasu nahaja samo del zemljišča.

Predlagateljica postopka je odgovorila na revizijo, pri čemer nasprotuje revizijskemu pravnemu naziranju in predlaga, naj sodišče revizijo (čimprej) zavrne.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče sprejema pravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za (absolutno) pravno domnevo iz tretjega odstavka 11. člena Navodila dovolj, da se katerikoli del zemljišča nahaja v 60 m pasu ob javni dovozni cesti. Ta pogoj, ki je eden od elementov podlage domneve, je treba povezati s temu odgovarjajočim pogojem za opredelitev komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča (drugi odstavek 11. člena Navodila), torej s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Brez posebnega razčlenjevanja je seveda jasno, da zadošča, da je tak priključek en sam. Revizijsko sodišče soglaša tudi z argumentom sodišča prve stopnje, da bi bilo stališče, kot ga ponuja revizija, v nasprotju s 7. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in nasl.), po katerem je parcela osnovna enota zemljiškega katastra. Posamezni deli zemljiške parcele (ki ustreza pojmu nepremičnine /prim. 18. člen Stvarnopravnega zakonika - Uradni list RS, št. 87/2002 - SPZ in 1. točko drugega odstavka 11. člena Zakona o zemljiški knjigi - Uradni list RS, št. 58/2003/) ne morejo imeti različnega pravnega položaja - ne v pogledu stvarnih pravic (načelo specialnosti - prim. 7. člen SPZ) niti v pogledu kategorije oziroma pravnega statusa.

Ker je torej materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.