Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 342/2004 ECLI:SI:VSRS:2005:II.IPS.342.2004.1 AI generated

Supreme Court partially corrects judgment for missing interest amounts but rejects correction for descriptive interest rate errors.

Case Number Sklep II Ips 342/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia partially granted a request to correct a judgment by adding specific interest amounts to the ruling. The plaintiff argued that the lower court omitted precise interest figures while describing them, whereas the defendant contended the descriptive format was legally sufficient. The court ruled that the omission of exact sums constituted a clerical error under the Code of Civil Procedure, necessitating correction, but found no legal defect in the descriptive interest rate notation.

Legislator headnote

AI generated

Article 328 of the Code of Civil Procedure; A judgment may be corrected for clerical errors or inconsistencies between the ruling and the minutes, but not for substantive legal errors or non-harmful descriptive formulations.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure correction of judgment clerical error interest amounts inconsistency ruling minutes substantive error descriptive formulation

Cited Legislation

AI generated
Article 328 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 342/2004 z dne 14.4.2005, se v izreku v drugem odstavku, in sicer v prvem odstavku prvostopenjske sodbe popravi tako, da se v 4. vrstici pred besedo "in" doda vejica in besedilo: "od 44.286 SIT od 17.6.1992, od 36.550 SIT od 15.6.1992".

V ostalem se predlog za popravo sodbe zavrne.

[JEDRO]

Pri delu izreka sodbe, na katerega se nanaša drugi del predloga za popravo sodbe, ne gre za napako, ne za pomoto, ne za pomankljivost, niti ne za neskladnost v smislu zakonskega predpisa (v revizijski odločbi je obrestna mera podana le opisno, in ne delno v številkah in delno opisno, kot je bilo to storjeno v revizijsko izpodbijani odločbi). Zato poprava sodbe ni možna, ni pa niti smiselna, saj z drugače oblikovanim izrekom v revizijski sodbi o obrestni meri tožeča stranka ni oškodovana.

[OBRAZLOŽITEV]

Vrhovno sodišče je izdalo sodbo, s katero je med drugim reviziji tožeče stranke ugodilo tako, da je sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je njeni pritožbi delno ugodilo in zvišalo odškodnino za nepremoženjsko škodo ter potem na novo oblikovalo izrek prvostopenjske sodbe.

Tožeča stranka je vložila predlog za popravo sodbe, ker je sodišče iz izreka o plačilu odškodnine za premoženjsko škodo, s katerim sicer ni poseglo v izrek prvostopenjske sodbe, izpustilo, kar zadeva obresti, znesek 44.286 SIT od 17.6.1992 dalje do plačila in znesek 36.550 SIT od 15.6.1992 dalje, pri čemer je skupni znesek odškodnine za premoženjsko škodo ostal nespremenjen. Glede obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je revizijsko sodišče zvišalo, pa opozarja, da sta nižji sodišči odločili, da tečejo obresti od 1.1.2002 po 13,5 % obrestni meri, od 28.6.2003 po 17 % ter od 5.11.2003 dalje pa zakonske zamudne obresti. Takšne obresti želi tudi sedaj.

Predlog je delno utemeljen.

Vrhovno sodišče v odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo prvega tožnika, kar zadeva njeno višino in obresti, ni poseglo. Ob povzemanju vsebine izreka prvostopenjske sodbe pa sta pomotoma izostali dve postavki te odškodnine, zaradi česar je bilo potrebno dodati v izrek sodbe še zneska 44.286 SIT in 36.550 SIT, pri čemer tečejo obresti od prvega zneska od 17.6.1992 dalje in od 36.550 SIT od 1.7.1992 dalje. S tem je po 328. členu Zakona o pravdnem postopku odpravljena neskladnost prepisa sodbe z zapisnikom o posvetovanju in glasovanju.

Pri delu izreka sodbe, na katerega se nanaša drugi del predloga za popravo sodbe, pa ne gre za napako, ne za pomoto, ne za pomanjkljivost, niti ne za neskladnost v smislu prej omenjenega zakonskega predpisa (v revizijski odločbi je obrestna mera podana le opisno, in ne delno v številkah in delno opisno, kot je bilo to storjeno v revizijsko izpodbijani odločbi). Zato poprava sodbe ni možna, ni pa niti smiselna, saj z drugače oblikovanim izrekom v revizijski sodbi o obrestni meri tožeča stranka ni oškodovana. Ta del predloga je bilo zato treba zavrniti.