Slovenian Supreme Court partially allowed appeal against court insult fine, reducing penalty from 400 to 200 EUR based on defendant's financial hardship.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the appellant's appeal against a 400 EUR fine for insulting the court. The appellant argued the fine was excessive and constituted intimidation, noting she lacked funds for legal representation. The court acknowledged the insult was objectively offensive but reduced the penalty to 200 EUR due to the appellant's financial situation and imprecise expression.
Legislator headnote
AI generated109. odstavek 1. ZPP; 365. člen ZPP: When a fine for insulting the court is imposed, the court must consider the gravity of the insult and the offender's financial circumstances, allowing for a reduction if the original penalty is deemed excessive relative to the offender's means.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izreku denarne kazni spremeni tako, da se glasi:
"Predlagateljica N. Z., ... se za žalitev sodišča v pritožbi z dne 5. 9. 2008 v zadevi Cp 840/2008 kaznuje z denarno kaznijo 200 EUR. Denarno kazen mora plačati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru št. 01100-8450015644, sklic 00-5119-80-07, v 15 dneh."
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Očitek storitve kaznivega dejanja je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud očitek in ni dvoma, da je objektivno žaljiv.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je višje sodišče za žalitev sodišča v pritožbi predlagateljico kaznovalo z denarno kaznijo v višini 400 EUR.
Proti temu sklepu je predlagateljica vložila pritožbo. Predlaga, da vrhovno sodišče prekliče izrečeno kazen, ker ni prava vešča stranka. S pritožbo ni imela namena, niti ni mogla žaliti sodišča, saj ga je samo opozorila na storjene napake. Prosi, da vrhovno sodišče preuči zadevo ter opredeli, kateri so elementi žaljenja sodišča ter presodi, ali je lahko s trditvami, ki jih je tudi materialno podprla, diskreditirala sodišče. Meni, da izrečena kazen pomeni zastraševanje malega človeka, ki nima denarja za odvetnika in se za svoje pravice bori sam. Če pomembne osebe žalijo sodišče, niso kaznovane. Opozarja, da izrečena kazen znaša njen enomesečni zaslužek in ogroža njen eksistenčni obstoj. Denar bo potrebovala tudi za iskanje pravice na ESČP.
Pritožba je delno utemeljena.
Višje sodišče je pravilno presodilo, da so podani pogoji za izrek denarne kazni iz prvega odstavka 109. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Predlagateljica je v pritožbi med drugim sodišču očitala tudi storitev kaznivega dejanja po 155. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.) - očitala mu je nesposobnost ter namerno zavlačevanje postopka in namerno kršitev pravice do pritožbe. Očitek storitve kaznivega dejanja je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud očitek in ni dvoma, da je objektivno žaljiv. Tega očitka predlagateljica ne more opravičiti s svojo laičnostjo, saj je tudi laiku nedvomno jasno, da gre za negativno vrednostno oceno prvostopenjskega sodnika in sodišča.
Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izrečena denarna kazen previsoka. Ob upoštevanju okoliščin, na podlagi katerih je določena višina denarne kazni - teže žalitve in dejstva o nerodnem izražanju predlagateljice ter še ob upoštevanju njenega premoženjskega stanja, je pritožbeno sodišče izrečeno denarno kazen znižalo na 200 EUR (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 109. člena ZPP). Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je pritožbi delno ugodilo in sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).