Court rejects transfer of jurisdiction request based on personal bias concerns rather than objective impartiality. The court ruled that doubts about a judge's personal impartiality justify recusal but not transfer of the entire court.

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Dvom o sodnikovi nepristranskosti je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložil zoper toženca tožbo z zahtevkom za ugotovitev obsega skupnega premoženja in izstavitev zemljiškoknjižne listine, to sodišče pa je vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. V predlogu je navedlo, da je druga toženka A. A. kot odvetnica dnevno na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu in da je bila sošolka štirih poimensko navedenih sodnic tega sodišča, tožnik in druga toženka pa da sta neposredna soseda predsednice sodišča. Zato bi se pri strankah gotovo porajal dvom o nepristranskosti sodišča.

Predlog ni utemeljen.

Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in je vnaprej določena, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi smotrnosti (da bi se postopek laže opravil pred drugim sodiščem) v predlogu niso zatrjevani. Zato je treba presoditi, ali v predlogu navedeni razlogi predstavljajo "druge tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Drug tehten razlog v pomenu pravkar navedene zakonske določbe sicer lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranosti sodišča, ki mora izključiti sleherni dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, in objektivno nepristranskost, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Okoliščine, s katerimi sodišče v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, pa se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Dvom o sodnikovi nepristranskosti je zato razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Sploh pa okoliščine, da je druga toženka kot odvetnica dnevno na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu in da je bila sošolka štirih sodnic tega sodišča ter da sta tožnika in druga toženka neposredna soseda predsednice sodišča, tudi sicer ne morejo same po sebi vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko. To ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa v konkretnem primeru ne gre za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posameznega sodnika ali sodnice, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezen sodnik, ne pa sodišče.