Appeal dismissed because tenant failed to declare value of non-monetary claim, thus losing right to review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the tenant's appeal against the lower court's decision regarding the eviction of her apartment. The tenant argued for a full rejection of the case but failed to declare the value of the specific claim for rent waiver in her appeal. The court ruled that without a declared value exceeding the statutory threshold, the tenant forfeited her right to file a review.
Legislator headnote
AI generatedZPP 180. člen (2); 367. člen (2) st. 2: In non-monetary disputes, a party loses the right to review if they fail to declare a value exceeding the statutory threshold for the specific claim in question.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Tožeča stranka za obravnavani zahtevek vrednosti spornega predmeta ni navedla. To je sicer storila za primarni zahtevek - izročitev stanovanja, ne pa za tu obravnavani eventualni zahtevek. Ker tako ni navedena vrednost spornega predmeta, pomeni, da si tožnica ni zagotovila pravice do revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka izročiti tožnikoma stanovanje v četrtem nadstropju stanovanjskega objekta v Ljubljani. Delno je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku in tako odločilo, da mora tožena stranka opustiti pobiranje najemnine za omenjeno stanovanje. V presežku je zavrnilo ta zahtevek za opustitev poseganja v to nepremičnino.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper obsodilni del navedene sodbe zavrnilo in jo v tem obsegu potrdilo.
Proti tej sodbi je vložila revizijo V. S., stanovalka spornega stanovanja, in hkrati priglasila na podlagi 199. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) stransko intervencijo na strani tožene stranke. Predlaga spremembo drugostopenjske odločbe tako, da bo zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnjen.
Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo oporekala stranski intervenciji in predlagala, naj sodišče revizijo zavrže kot prepozno, nepopolno in nedovoljeno ali pa kot neutemeljeno zavrne. Trdi, da je revidentka zamudila rok za vložitev revizije.
Sodišče je revizijo vročilo tudi toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki je sporočilo, da zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je dovoljena v premoženjskih sporih, za kar gre v tej zadevi, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko izpodbijana odločitev se tiče zahtevka, ki ni denarni. V takšnem primeru je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tožeča stranka za tu obravnavani zahtevek vrednosti spornega predmeta ni navedla. To je sicer storila za primarni zahtevek - izročitev stanovanja, ne pa za tu obravnavani eventualni zahtevek (tretji odstavek 182. člena ZPP). Ker tako ni navedena vrednost spornega predmeta, pomeni, da si tožnica ni zagotovila pravice do revizije (drugi odstavek 180. člena ZPP). Revizija je torej vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti. Zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Takšno revizijo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP), ne da bi se spuščalo v presojo, ali je stranska intervencija pravočasno priglašena in revizija pravočasno vložena.
Spričo nedovoljenosti revizije ni bilo potrebno odgovarjati nanjo. Stranki gredo le potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Zato mora tožeča stranka trpeti sama svoje stroške revizijskega postopka.