Supreme Court dismisses jurisdiction transfer request due to lack of legal interest and insufficient grounds for recusal.

Predlog za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče se zavrže, v ostalem delu pa se zavrne.

[JEDRO]

O predlogu pritožbenega sodišča za prenos pristojnosti za odločanje o toženkini pritožbi zoper zavrnilni sklep je vrhovno sodišče že odločilo in mu ugodilo iz istega razloga, kot ga uveljavlja toženka. Delegirano pritožbeno sodišče je o pritožbi tudi že odločilo. Zato toženka v tej fazi postopka nima več pravnega interesa, da se odloči tudi o njenem predlogu za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.

Sum v nepristranost sodnika, ki v zadevi odloča, ni niti razlog ekonomičnosti niti razlog smotrnosti iz 67. člena ZPP, lahko je le razlog za izločitev konkretnega sodnika.

[OBRAZLOŽITEV]

V obnovitvenem postopku pravdne zadeve pod opr. št. P 173/96 je toženka vložila pritožbo proti zavrnilnemu sklepu Okrajnega sodišča v Piranu in proti sklepu o denarni kazni. Pristojno pritožbeno sodišče je predlagalo prenos pristojnosti in vrhovno sodišče je temu predlogu ugodilo s sklepom z dne 24.6.2004 pod opr. št. I R 44/2004 ter za odločanje o navedenih pritožbah določilo Višje sodišče v Ljubljani. To je s sklepom z dne 22.9.2004 pod opr. št. I Cp 1472/2004 pritožbama ugodilo, oba sklepa razveljavilo, zadevo glede odločanja o obnovi postopka pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Po prejemu zadeve s pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v spis vložilo tudi toženkin predlog za prenos pristojnosti, ki je ostal v pisarni nevložen, ker je bil spis odstopljen v pritožbeno reševanje. Toženkin predlog je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 9.11.2004 poslalo v reševanje vrhovnemu sodišču.

Toženka v vlogi z dne 22.3.2004 predlaga prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi proti sklepu prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi njenega predloga za obnovo in tudi za nadaljnji postopek v tej zadevi. Predlog utemeljuje z navedbami, da naj bi razpravljajoči sodnik prvostopenjskega sodišča že postopek o glavni stvari, pa tudi obnovitveni postopek vodil tako, da je kršil toženkine elementarne ustavne pravice. Zato je zoper njega sprožila kazenski postopek.

Sodnik je za postopek živo zainteresiran in "osebno izjemno močno involviran". Zato je težko pričakovati, da ne bi tudi v javnosti nastal močan vtis, da bodo njegovi kolegi in kolegice vodili postopek tako, da ga bodo ščitili. Še huje pa je, da je toženka zvedela, da je tožnikova žena sodnica pri Višjem sodišču v Kopru. Nižje sodišče je objektivno odvisno od neposredno nadrejenega višjega sodišča.

Predlog je delno nedovoljen, delno pa neutemeljen.

O predlogu pritožbenega sodišča za prenos pristojnosti za odločanje o toženkini pritožbi zoper zavrnilni sklep je vrhovno sodišče že odločilo in mu ugodilo iz istega razloga, kot ga uveljavlja toženka. Delegirano pritožbeno sodišče je o pritožbi že odločilo, kot je pojasnjeno v začetku obrazložitve tega sklepa. Zato toženka v tej fazi postopka nima več pravnega interesa, da se odloči tudi o njenem predlogu za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.

Predlog za prenos pristojnosti za odločanje v ponovnem postopku na prvi stopnji pa ni utemeljen. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sum v nepristranost sodnika, ki v zadevi odloča, ni niti razlog ekonomičnosti niti razlog smotrnosti iz navedene zakonske določbe, lahko je le razlog za izločitev konkretnega sodnika. Toženka je dve taki zahtevi že vložila, vendar o tem še ni odločeno. Kako je treba z zahtevama ravnati v nadaljnjem postopku, je obširno in pravilno pojasnilo že delegirano pritožbeno sodišče v svojem sklepu z dne 22.9.2004 pod opr. št. I Cp 1472/2004. Toženkina nadaljnja trditev, da bodo kolegice in kolegi razpravljajočega sodnika ravnali tako, da ga bodo ščitili, nimajo podlage v podatkih spisa. Vrhovno sodišče ne dvomi v to, ali bodo ostali sodniki in sodnice prvostopenjskega sodišča po morebitni izločitvi razpravljajočega sodnika ravnali tako, da bodo svojo sodniško funkcijo opravljali v skladu s 3. členom in 37. členom Zakona o sodniški službi. Toženka ne pojasni, kaj meni z objektivno odvisnostjo nižjega sodišča od višjega sodišča. Taka odvisnost obstoji v vseh zadevah, ki so razveljavljene, vendar le v smislu, da so za prvostopenjsko sodišče obvezna napotila pritožbenega sodišča. To pa seveda ne more biti razlog za prenos pristojnosti na drugo prvostopenjsko sodišče.

Zato je vrhovno sodišče toženkin neutemeljen predlog za prenos pristojnosti v tem delu zavrnilo. S podobnimi razlogi je s sklepom z dne 17.6.2004 pod opr. št. I R 41/2004 zavrnilo enako utemeljevan predlog iste stranke za prenos pristojnosti v izvršilnem postopku, ki teče med istima strankama na podlagi pravnomočne sodbe v tej pravni zadevi.