Appeal dismissed because the disputed judgment value under 1 million SIT and cost order not final.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the defendant against the final judgment and the cost order. The first-instance court awarded 208,000 SIT in damages and 173,229 SIT in legal costs, while the second-instance court upheld the judgment but reversed the cost allocation, ordering the defendant to pay 12,500 SIT in appeal costs. The court rejected the appeal because the value of the disputed part of the final judgment did not exceed the 1,000,000 SIT threshold required for appellate review under the Code of Civil Procedure, and the cost order was not considered a final decision subject to appeal.
Legislator headnote
AI generated367. člen ZPP; 384. člen ZPP: Appeal is not permitted against a final judgment if the value of the disputed part does not exceed 1,000,000 SIT, nor against a final decision on costs which does not conclude the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revizija zoper sodbo ni dovoljena, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT.
Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, ker navedeni sklep ne sodi med sklepa, s katerimi je postopek pravnomočno končan.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 208.000 SIT odškodnine ter mu povrniti 173.229 SIT pravdnih stroškov, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2001 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.
S sklepom z dne 21.1.2002 je prvostopno sodišče dodatno odločilo, da mora tožnik povrniti tožencu 232.942 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2001 dalje.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pritožnika sama trpita vsak svoje pravdne stroške. Ugodilo pa je pritožbi tožeče stranke zoper odločitev o stroških in sodbo ter sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je zavrnilo toženčev predlog za povrnitev pravdnih stroškov. Hkrati je odločilo, da mora toženec povrniti tožniku 12.500 SIT pritožbenih stroškov.
Zoper sodbo in sklep je vložil revizijo toženec. Uveljavlja revizijske razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in ponovno odločanje prvostopenjskega sodišča.
V skladu s 375. členom ZPP je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Po prvem odstavku 367. člena ZPP lahko vloži stranka revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožencu naloženo plačilo odškodnine v znesku 208.000 SIT in povrnitev pravdnih stroškov. Ker toženec izpodbija navedeni obsodilni del sodbe, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1,000.000 SIT, zaradi česar revizija ni dovoljena.
Toženec izpodbija tudi sklep, s katerim je zavrnjen njegov predlog za povrnitev pravdnih stroškov. Tudi v tem delu revizija ni dovoljena, ker navedeni sklep sodišča druge stopnje ne sodi med sklepe, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP; primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljeno v Pravnih mnenjih 2/98, stran 4). Sicer pa revizija zoper sporni sklep o stroških ni dovoljena tudi zato, ker ni dovoljena zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP).
Ker torej revizija tožene stranke zoper sodbo in sklep ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrglo.