Appeal dismissed due to lack of legal interest as the subject property was already sold.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je bila nepremičnina, ki je predmet zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, že prodana, niti v primeru ugoditve zahtevku ni mogoče več preprečiti izvršbe. Tožnica tako nima več pravnega interesa za odločitev o reviziji. Zato je treba revizijo zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede 2/3 deleža na nepremičnini parc. št. 2800 vl. št. 820, k.o. ... Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Zavzelo je stališče, da ima pogodbena zastavna pravica na nepremičnini, pridobljena v dobri veri, prednost pred originarno pridobljeno skupno lastnino, ki ni vknjižena v zemljiški knjigi. Tožničine navedbe, da je toženka vedela za neskladje med dejanskim in zemljiškoknjižnim stanjem, je opredelilo za nedovoljeno pritožbeno novoto in jih zato ni upoštevalo.

Tožnica v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je v primeru originarno pridobljene lastninske pravice vknjižba le deklaratornega pomena in da je v pritožbi opozorila na nedobrovernost tožene stranke ob vknjižbi pogodbene zastavne pravice. Stališče sodišča druge stopnje, da gre za pritožbeno novoto, ni utemeljeno. Tožnica predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki na revizijo ni odgovorila. Revizija ni dovoljena.

Na podlagi drugega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08) je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

Pravni interes za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem ne more biti v pridobitvi odgovora na načelno (pravno) vprašanje, ki bi moglo vplivati na izid morebitnih drugih sodnih sporov, marveč mora biti podan v konkretni zadevi.(1) Pravda, ki teče po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega o nedopustnosti izvršbe, nima povsem samostojnega življenja, marveč je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena. Razlog oziroma namen izločitvene tožbe je preprečiti izvršbo na določen predmet. Pravni interes za odločitev o nedopustnosti izvršbe je podan, dokler teče izvršba (prim. peti odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98, 75/02 in 16/04). Pravnomočna odločitev o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe namreč ne predstavlja ovire za uveljavljanje morebitnih obogatitvenih ali odškodninskih zahtevkov tretjega proti izvršilnemu upniku.

Revizijsko sodišče je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je bila sporna nepremičnina v izvršilnem postopku, iz katerega izvira obravnavani spor, po vložitvi revizije prodana in izročena kupcu. Četudi bi bilo reviziji ugodeno in bi bilo (bodisi v postopku s pravnimi sredstvi bodisi v novem sojenju) zahtevku ugodeno, taka odločitev ne bi mogla preprečiti izvršbe na navedeno nepremičnino. Glede na to tožnica nima več pravnega interesa za odločitev o reviziji.

Po navedenem je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

---.---Op. št. (1): Prim. II Ips 428/99.