Court allows appeal, holding insurance company must pay owner's loss when driver causes accident under alcohol influence.

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob dejstvu, da se je zavarovalna pogodba nanašala na vozilo ne glede na njegov nadaljnji zakup, je morala po navedeni določbi splošnih pogojev tožeča stranka kriti lastniku vozila škodo, čeprav je zavarovalni primer povzročil voznik (toženec) zakupojemalca pod vplivom alkohola. Toženec pa je po isti določbi dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici (tožeči stranki -

subrogacija - 939. člen ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 1.178.372 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.2.1996 do plačila ter 1.717 SIT pravdnih stroškov. Višji tožbeni zahtevek glede teka zamudnih obresti je zavrnilo. Pritožbi tožene stranke pa je sodišče druge stopnje ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

Tožeča stranka vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke, sicer pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Stališče, izraženo v izpodbijani sodbi, da bi glede na določbe zakupne pogodbe bila zavezana k povrnitvi škode zavarovancu tožeče stranke le T.L. kot toženčev delodajalec in zakupnik, je v nasprotju z načelom deliktne odgovornosti. Odrek pravic, ki jih ima tožeča stranka, je proti njej brez pravnega učinka. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na splošne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Po tej pogodbi je vzpostavljeno pravno razmerje med zavarovateljem (tožečo stranko) in zavarovancem (lastnikom vozila), ki zavaruje premoženjski interes. Nadaljnja pravna razmerja so brez pravnega učinka.

Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je sicer utemeljeno uporabilo določbo 939.

člena ZOR o prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija), vendar je sprejeta pravna presoja napačna glede na ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru gre namreč za avtomobilsko kasko zavarovanje, pri katerem je predmet zavarovanja motorno vozilo, zavarovalnica pa med drugim krije škodo tudi zaradi njegovega poškodovanja ali uničenja, vendar z omejitvijo, ki se nanaša na izgubo zavarovalnih pravic (splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska tožeče stranke AK-92/XI). Ker gre za zavarovanje vozila, se nanaša izguba zavarovalnih pravic po citiranih splošnih pogojih (10. člen) na voznika kot povzročitelja škode. Ni pravno odločilno, da zavarovalne pogodbe ni sklenil zavarovanec kot voznik. Sklenil jo je lastnik vozila, ki se ukvarja z oddajanjem vozil v zakup, škodo pa je povzročil voznik kot oseba, ki ni sklenitelj zavarovanja.

Iz dejanskih ugotovitev, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje, izpodbijana sodba pa jih vsebinsko povzema, sledi, da je v zakupni pogodbi, sklenjeni med lastnikom vozila, ki se ukvarja z dajanjem vozil v zakup (A. L.) ter zakupojemalcem (T. L.) toženec (z ženo) celo naveden kot uporabnik vozila. V tem okviru sodišče prve stopnje ob dokazni presoji ni sprejelo toženčevih navedb, da ni vedel za vsebino pogodbe o zakupu vozila, po kateri je tudi kasko zavarovanje vozila všteto v ceno zakupa in da tudi ne bi vedel za vsebino splošnih pogojev zavarovanja avtomobilskega kaska (torej tudi za določbo 10. člena). Ob dejstvu, da se je zavarovalna pogodba nanašala na vozilo ne glede na njegov nadaljnji zakup, je morala po navedeni določbi splošnih pogojev tožeča stranka kriti lastniku vozila škodo, čeprav je zavarovalni primer povzročil voznik (toženec) zakupojemalca pod vplivom alkohola. Toženec pa je po isti določbi dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici (tožeči stranki - subrogacija - 939. člen ZOR). V obravnavanem primeru to še posebej velja, saj je toženec - po dejanskih ugotovitvah - z vsebino splošnih pogojev bil celo seznanjen.

Pravna presoja, sprejeta v izpodbijani sodbi (po njeni vsebini bi lahko od toženca "regresiral" zavarovalnino le zakupnik, torej T. L.) ni pravilna. Revizijsko sodišče je postopalo po določbi prvega odstavka 380. člena ZPP in izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava spremenilo tako, da je pritožbo toženca proti sodbi sodišča prve stopnje zavrnilo in to sodbo potrdilo. Pri tem o revizijskih stroških ni odločalo, ker jih tožeča stranka v reviziji ni priglasila.