Appeal dismissed because the disputed property value of 883,821 SIT falls below the 1 million SIT threshold for review. The court rejected the appeal as inadmissible due to insufficient monetary value. The Supreme Court upheld the lower court's decision on the sale contract and eviction. The appeal was not allowed because the value did not meet the statutory limit for review. The court applied the threshold rule to dismiss the appeal. The decision confirms the procedural bar for appeals under the Civil Procedure Act. The appeal was rejected due to the value being under the required limit. The court ruled that the appeal is inadmissible based on the value threshold. The decision emphasizes the strict monetary requirement for filing a review appeal. The appeal was dismissed because the value did not exceed the legal limit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the review appeal against the second-instance judgment regarding a sale contract and eviction. The appellant argued that the lower courts misapplied the Residential Act, but the primary ground for dismissal was the disputed property value of 883,821 SIT, which failed to exceed the 1,000,000 SIT threshold required for a review. Consequently, the court held that the appeal was inadmissible under the Civil Procedure Act, leaving the lower court's decision on the sale contract and eviction intact.
Legislator headnote
AI generated367. and 377. paragraphs of the Civil Procedure Act; A review appeal is inadmissible if the value of the disputed subject matter does not exceed the statutory monetary threshold of one million SIT.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Nedovoljenost revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice B. D. na sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko Republiko Slovenije po določbah Stanovanjskega zakona za stanovanje v Ljubljani. Odločilo je tudi, da mora toženec B. D. omenjeno stanovanje izprazniti in ga izročiti tožeči stranki. Proti takšni sodbi je vložila pritožbo tožeča stranka B. D., vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (torej tistem, ki se nanaša na tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe)
potrdilo.
Tožnica B. D. vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na prodajo stanovanja ter istočasno zavrnitvijo tožbenega zahtevka na izselitev. Po mnenju revidentke sta napačno uporabljeni določbi 117. in 58. člena Stanovanjskega zakona. Za prenehanje stanovanjskega razmerja je potrebno, da obstoji neuporaba stanovanja s strani vseh uporabnikov in ne samo bivšega imetnika stanovanjske pravice. Končno pa je izpodbijana odločitev tudi v nasprotju z določbo 53. člena Stanovanjskega zakona.
Tožena stranka Republika Slovenija na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo dovoljeno revizijo le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZPP). Tožeča stranka pa je vrednost spornega predmeta označila z zneskom 883.821 SIT, ki prej navedenega mejnega zneska ne presega. Zato je bilo treba uporabiti določbo 377. člena ZPP in revizijo zavreči.
Revizija ni dovoljena tudi glede odločitve, sprejete v pridruženi pravdi zaradi izselitve iz stanovanja. Ne glede na to, da vrednost spornega predmeta v navedeni pravdi (označena je z zneskom 1,000.000 SIT), ne presega meje, ki vodi k dopustnosti revizije, pa je ta del odločitve postal pravnomočen že pri sodišču prve stopnje - revizijo pa je, kot je že povedano mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji.