Supreme Court dismisses appeal in co-ownership partition case, ruling review not a constitutional right.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a lower court's dismissal of a review request in a co-ownership partition dispute. The applicant argued that the right to review should be constitutionally protected, but the court held that review is merely a statutory procedural right, not a fundamental human right. Consequently, since the Law on Civil Procedure does not grant review for partition cases, the lower courts correctly denied the extraordinary remedy.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Ustava Republike Slovenije: The right to review is a statutory procedural right rather than a fundamental human right; therefore, its exclusion from specific civil proceedings does not constitute a violation of constitutional protections.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Pravica do revizije je ena izmed dodatnih pravic, poleg tistih, ki jih zagotavlja ustava. Zato ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice, če zakon pravice do tega pravnega sredstva ne zagotavlja za vse sodne odločbe.
[OBRAZLOŽITEV]
V tej nepravdni zadevi za delitev stvari v solastnini je sodišče prve stopnje s sklepom N 39/90-149 z dne 30.9.2002 zavrglo revizijo nasprotne udeleženke, ker revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena.
Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zoper ta sklep zavrnilo iz istega razloga in sklep potrdilo.
Proti temu sklepu je nasprotna udeleženka vložila pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo s sklepom N 39/90-154 z dne 10.1.2003. Zavzelo je stališče, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotne udeleženke zoper pravkar citirani sklep ugodilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, ker bi moralo vlogo nasprotne udeleženke šteti kot revizijo. To sodišče je tako ravnalo in predložilo pritožbo kot revizijo vrhovnemu sodišču.
Pred tem jo je vročilo predlagajoči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki se uporablja za zadeve za delitev stvari v solastnini (trinajsto poglavje tega zakona), določa v 34. členu, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V omenjenem trinajstem poglavju ni določeno, da bi bila revizija dovoljena.
Ustava Republike Slovenije (URS), na katero se sklicuje revizija, revizije (kot izrednega pravnega sredstva) ne uvršča med ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine. Zakonodajelec torej lahko določi, v katerih primerih je revizija dovoljena in v katerih ne. Smisel petega odstavka 15. člena URS, ki ga revizija posebej izpostavi, je v tem, da ustava zagotavlja le minimum varstva človekovih pravic. Če katerakoli odločba v kateremkoli aktu naše države določa širši obseg varovanja kakšne človekove pravice ali vsebuje človekovo pravico, ki je ustava ne pozna, je treba posamezniku priznati človekovo pravico v tem širšem obsegu. Ker, kot rečeno, pravica do revizije sploh ni človekova pravica, uporaba določbe petega odstavka 15. člena URS ne pride v poštev. Pravica do revizije je namreč ena izmed pravic več, kot jih zagotavlja ustava, in če je zakon ne zagotavlja za vse sodne odločbe, ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice.
Odločitev nižjih sodišč se tako pokaže kot pravilna in zato je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (tretji in četrti odstavek 384. člena ter 378. člen Zakona o pravdnem postopku in 37. člen ZNP).