Appeal dismissed because plaintiff failed to state the disputed property's value in the complaint under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the first defendant against the second-instance court's judgment. The plaintiff argued for a revision based on procedural violations and misapplication of law, but the court found the appeal inadmissible. Since the original claim did not involve a monetary sum, the plaintiff was required to specify the value of the disputed property in the complaint, which they failed to do.
Legislator headnote
AI generatedDrugi odstavek 367. člena ZPP; drugi odstavek 44. člena ZPP; drugi odstavek 180. člena ZPP: In proceedings where the claim is not for a monetary sum, the value of the disputed subject matter stated in the complaint is decisive for determining the right to appeal, and the plaintiff must have stated this value in the complaint.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Predpogoj za dovoljenost revizije v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pa je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je nedopustna izvršba, ki je bila dovoljena s sklepoma Temeljnega sodišča v N.G., Enote v Idriji, opr. št. I 18/90 z dne 30.9.1993 in z dne 23.5.1994 zaradi oprave dejanj po izvršilnem naslovu - sodbi opr. št. P 18/86 z dne 24.6.1988. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo prva tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi. Priglaša stroške.
Revizija je bila vročena tožečim strankam, ki nanjo niso odgovorile, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 2/2003 -
p.b. in 2/2004: ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 6.6.2002, torej v času, ko je že veljal novi ZPP. Zato je treba v tej pravdni zadevi uporabiti določbe novega zakona tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker ga novi zakon za prehodno obdobje ni drugače uredil. Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Predpogoj za dovoljenost revizije v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pa je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).
Tožeče stranke so vložile samostojne tožbe z enakim tožbenim zahtevkom za nedopustnost izvršbe. Prva tožeča stranka vrednosti spornega predmeta v tožbi ni navedla, druga tožeča stranka je navedla vrednost spornega predmeta 300.000 SIT, tretja tožeča stranka pa 250.000 SIT. Sodišče je vse tri tožbe s sklepom združilo v skupno obravnavanje (prvi odstavek 300. člena ZPP). Tako kot so imele tožeče stranke pri uveljavljanju nedenarnega tožbenega zahtevka možnost, da si z ustrezno oceno vrednosti spora zagotovijo pravico do revizije, so imele tudi tožene stranke možnost, da v primeru prenizke ocene vrednosti spora, oziroma izostanka te ocene, ugovarjajo ter dosežejo ustrezno oceno. Tožene stranke v tej pravdni zadevi ocenjenima vrednostima spora oziroma njenemu izostanku niso ugovarjale, navedeni oceni pa za dovoljenost revizije ne zadostujeta.
Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo prve tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo. Izrek revizijske odločbe zajema tudi odločitev o njenih priglašenih revizijskih stroških.