Appeal dismissed because the disputed amount in the civil tort case did not exceed the statutory threshold for review. The court held that the claim for damages for mental suffering and funeral expenses combined did not surpass the limit. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible under the Code of Civil Procedure. The court ruled that the appeal was inadmissible because the disputed value in the civil tort claim did not exceed the statutory threshold for review. The court held that the combined claim for mental suffering and funeral expenses did not surpass the limit. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible under the Code of Civil Procedure.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 1.838.183,04 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi ter pravdnimi stroški. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbama obeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 1.453.875 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999). Ob smrti moža bi morala biti tožnici priznana vsa zahtevana odškodnina za duševne bolečine v vtoževanem znesku 2.200.000 SIT, ne pa le v znesku 1.800.000 SIT. Neutemeljeno je bil znižan zahtevek za postavitev nagrobnega spomenika od 479.800 na 407.830 SIT. Zaradi posebnega odnosa, ki ga ima tožnica do groba svojega moža, bi ji bilo treba za urejanje in skrb v zvezi z grobom priznati celotno zahtevano odškodnino v znesku 1.100.000 SIT, ne pa le znesek 500.000 SIT. Tudi glede ostalih odškodninskih postavk, ki se nanašajo na stroške pogreba in pokopa, bi bilo treba tožnici priznati celotno zahtevano odškodnino. Končno tožnica vztraja pri tem, da njen pokojni mož ni sopovzročil prometne nesreče, zaradi česar je ocena, da je za posledice do višine četrtine odgovoren, pravno zmotna. Zavarovanec tožene stranke je močno prekoračil dovoljeno hitrost ob znatni stopnji alkoholiziranosti (2,16 promila). Pri tem pa je pokojni mož kot kolesar pravočasno nakazal, da bo zavijal v levo na stransko cesto.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Dovoljenost revizije se v premoženjskih sporih, kakršen je obravnavani, določa na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP. Po tem določilu je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanih delov pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Revizija navedenega okvira ne presega. Tožeča stranka namreč uveljavlja plačilo odškodnine iz dveh ločenih pravnih in dejanskih podlag. Del odškodnine v znesku 2.200.000 SIT iztožuje iz naslova duševnih bolečin ob smrti moža, zaradi česar izpodbijani del sodbe v tem obsegu predstavlja le znesek 400.000 SIT, torej razliko med vtoževanim in - ob neupoštevanju 25 odstotne sokrivde pokojnika - dosojenim zneskom 1.800.000 SIT. V preostalem delu pa gre za premoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela in jo bo še prestajala zaradi postavitve nagrobnega spomenika in pogrebnih stroškov ter urejanja groba. Pri tem gre za seštevanje posameznih zneskov, ki v vsoti ne presegajo 1.000.000 SIT. Od zahtevanega zneska 1.100.000 SIT za urejanje groba sta ji sodišči nižjih stopenj priznali znesek 500.000 SIT, za postavitev nagrobnega spomenika je predmet revizijskega izpodbijanja le nedosojena razlika v znesku 72.000 SIT, za ostale postavke pa revizija izpodbija zavrnitev v okviru ugotovljene soodgovornosti, kar pa znese 15.637 SIT. Seštevki navedenih zneskov (600.000 SIT, 72.000 SIT in 15.637 SIT) skupaj tudi ne presegajo zneska 1.000.000 SIT, da bi revizija v skladu z določbo 367. člena ZPP bila dopustna.

Revizija torej ni dovoljena po nobeni od uveljavljanih pravnih in dejanskih podlag, zaradi česar jo je bilo treba po določbi 377. člena ZPP zavreči.