Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 77/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:I.R.77.2003 AI generated

Supreme Court dismisses request for transfer of jurisdiction due to lack of impartiality grounds.

Case Number Sklep I R 77/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to another court on grounds of judicial impartiality. The plaintiff argued that specific judges had acted unethically in related proceedings, but the court noted these grievances were properly addressed through separate legal remedies. The court held that a court as an institution cannot be biased, and doubts must be directed at specific individuals via recusal rather than requesting a transfer of jurisdiction.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 67. člen: A request for transfer of jurisdiction based on alleged lack of impartiality is inadmissible if the plaintiff fails to demonstrate reasons of expediency or if their concerns regarding specific judges are properly addressed through recusal proceedings rather than a general challenge to the court's jurisdiction.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction judicial impartiality recusal proceedings Zakon o pravdnem postopku court of first instance procedural remedy inadmissible request

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlogu za določitev drugega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO]

Tožnik ne navaja razlogov smotrnosti, svoje trditve o pristranskem sojenju nekaterih sodnikov pa utemeljuje predvsem z nezadovoljstvom nad potekom postopka v zadevi pod opr. št. P 215/97. Toda stranke lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavljalo s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v navedeni pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika pa lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne more pa posploševati dejstev in zahtevati prenosa pristojnosti. Celotno sodišče kot tako ne more biti pristransko, morebitni pomisleki pa so mogoči samo proti določenim osebam, za kar obstoji pravni institut izločitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Kranju vložil tožbo, s katero zahteva odškodnino od toženca, ki naj bi mu povzročil škodo s tem, da je z neresničnimi navedbami dosegel izdajo začasne odredbe in tožniku preprečil, da bi v času od 30.6.1997 do 29.7.1998 razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem: parc. št. 26/1 k.o... Med pravdo je vložil predlog za določitev drugega stvarnega in pristojnega sodišča, v katerem predlaga, naj bi se poleg v tej zadevi, še v zadevah pod opravilnimi številkami P 653/02, P 340/03, P 338/03, P 432/03 in P 443/03 ter K 10/03, delegiralo drugo sodišče. Navaja, da je glede na postopanje v zadevi I P 215/97 prepričan, da Okrožno sodišče v Kranju ni sposobno pošteno in nepristransko odločiti o njegovih zadevah. Pri tem trdi, češ da je na predlog odvetnika Z. R. sodnica E. G.

nepravilno postopala v zadevi R 115/97, kar naj bi nadaljeval sodnik M. K. v zadevi P 215/97. Tožnik dodaja, da je tako ravnanje povzročilo naslednje pravde.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali sodišča odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik ne navaja razlogov smotrnosti, svoje trditve o pristranskem sojenju nekaterih sodnikov pa utemeljuje predvsem z nezadovoljstvom nad potekom postopka v zadevi pod opr. št. P 215/97. Toda stranke lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavljalo s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v navedeni pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika pa lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne more pa posploševati dejstev in zahtevati prenosa pristojnosti. Celotno sodišče kot tako ne more biti pristransko, morebitni pomisleki pa so mogoči samo proti določenim osebam, za kar obstoji pravni institut izločitve.